Pred približujočimi se prvomajskimi prazniki in poletnimi dopusti marsikdo že nestrpno izbira naslednjo počitniško destinacijo. Nekateri bodo oddih združili tudi z ogledom športnih dogodkov in odšli v Pariz na olimpijske igre ali v Nemčijo na evropsko prvenstvo v nogometu. Druge bolj mika poležavanje na plažah Egipta ali potepanje po Jordaniji. Pa je dopust na teh destinacijah varen?
Zunanje ministrstvo pred varnostnimi tveganji svari predvsem tiste, ki se odločajo za pot na Bližnji vzhod. “Odsvetujemo vsa potovanja v Izrael in Iran, prav tako odsvetujemo vsa potovanja v Sirijo, Libanon, Jemen in Irak,” je povedal vodja konzularnega sektorja Viktor Mlakar. Državljane, ki so že v Iranu, je ministrstvo pozvalo, naj državo zapustijo.
Nekatere države v regiji, ki je med slovenskimi turisti precej popularna, ne predstavljajo tako visokega tveganja. “Še vedno menimo, da je v trenutnih razmerah varno potovati v države, kot so Turčija, Egipt in Jordanija,” je dodal Mlakar. Ministrstvo odsvetuje potovanja na lokacije, kot sta meja z Zahodnim bregom v Jordaniji in Sinajski polotok v Egiptu.
Opozoril je tudi na situacijo v Evropi. “Zaradi terorističnih groženj so lahko ogrožena mesta v priljubljenih državah, kot so Francija, Italija, Avstrija in Združeno kraljestvo. Državljanom svetujemo, naj so pri potovanju v te države previdni in naj spremljajo razmere.”
Ocena varnostnega tveganja slovenskega zunanjega ministrstva po državah je dostopna tukaj.
Na ministrstvu opažajo, da imajo državljani pogosto občutek, da znajo oceniti varnostno stanje v državi, saj tja pogosto potujejo in poznajo situacijo. Vendar ministrstvo svoje ocene pripravi na podlagi informacij, ki jih državljani običajno nimajo. Gre za poročila obveščevalnih služb ter partnerskih držav, v primeru zdravstvenih težav, kot je bila epidemija covida, pa tudi na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in ministrstva za zdravje.
“Ko izdamo potovalna priporočila, apeliramo tudi na potovalne agencije, da jih upoštevajo. Priporočila niso obvezna, so le nasvet,” je pojasnil Mlakar. “Predvsem želimo zagotoviti varnost ljudi, ki potujejo v te države, in hkrati opozoriti, da če se kaj zgodi, bo slovensko diplomatsko-konzularno predstavništvo težje nudilo konzularno pomoč, če se v težavah znajdejo tam, kamor smo potovanja odsvetovali.”
Na ministrstvu opažajo, da imajo državljani pogosto nerealistična pričakovanja o tem, kako jim lahko pomaga konzularno predstavništvo. “Veliko evakuacijskih letov je bilo izvedenih med epidemijo, nekaj tudi po tem,” je rekel Mlakar in spomnil na pomoč državljanom med Hamasovim napadom na Izrael. Na ministrstvu poudarjajo odgovornost potnikov, da potujejo varno.
Konzularna predstavništva nudijo 24-urno pomoč, kar je redkost. Med drugim vam lahko pomagajo pri izdaji potovalnih dokumentov, če so vam te ukradli ali ste jih izgubili, pri posredovanju denarja za vrnitev v domovino, navezovanju stika z vami in obveščanju svojcev. Slovenska predstavništva po podatkih ministrstva izdajo najmanj en dokument za vrnitev v domovino, dokumente pa so državljanom izdajali tudi že ob 3. uri ponoči.
Izdajo novih dokumentov lahko olajša, če državljani pred potovanjem o tem obvestijo ministrstvo. Opažajo, da se državljani za to neradi odločajo, čeprav sočasno informacije o poti javno objavljajo na družbenih omrežjih. Zato se je že zgodilo, da je ministrstvo državljane v primeru izrednih dogodkov že iskalo s pomočjo objav na družbenih omrežjih.
Izpolnitev obrazca na ministrstvu priporočajo predvsem tistim, ki odhajajo na daljša potovanja na destinacije, kjer veleposlaništev ni veliko, kjer so varnostna tveganja večja in če se v tujini odpravljate v gore. To ministrstvu omogoča, da imajo v primeru izrednega dogodka ali naravne nesreče že vaš kontakt, prav tako pa olajša tudi oceno o številu Slovencev v neki državi. Obrazec je dostopen tukaj.
Ob koncu potovanja ministrstvo podatke izbriše. Zagotavljajo še, da informacij o vaši poti ne delijo z nikomer.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!