Odprtje razstave BOGDAN BORČIČ: SLIKA IN PROSTOR (Prepletene sekvence)

Aprila bo minilo deset let od smrti slikarja in grafika Bogdana Borčića (1926–2014), ki je od leta 1980 živel in ustvarjal v Slovenj Gradcu. Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU) je ob okrogli obletnici smrti umetnika pripravila razstavo Bogdan Borčić: Slika in prostor (Prepletene sekvence). Razstava vzpostavlja nove vsebinske korelacije iz proučevanj zadnjih let ter dela umetnika aktualizira in postavlja v dialog z avtorji, s katerimi je živel, delal in izmenjeval ideje, ter z mlajšimi avtorji. Odprtje razstave bo v KGLU, v četrtek 4. aprila 2024, ob 19. uri. Na ogled do 9. junija 2024.

 

Bogdan Borčić je eden najvidnejših slikarjev in grafikov druge polovice 20. stoletja na Slovenskem. Njegova veličina se ne odraža zgolj v velikem opusu umetniških del, ki ga je ustvaril, temveč predvsem v izredni konsistentnosti, raziskovalni vnemi in v iskanju lepote v vsakdanjih rečeh. Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo je tudi častni občan mestne občine Slovenj Gradec. Borčićeva zbirka sodi med kapitalne zbirke Koroške galerije likovne umetnosti.

Tokratna postavitev zbirke del Bogdana Borčića, ki nosi naslov SLIKA IN PROSTOR (Prepletene sekvence) izpostavlja dva motiva, h katerima se je umetnik vedno znova vračal – to sta motiva »vrat« in »ateljeja«. Na ogled bo prek 50 del Borčićevih slik, grafik in skulptur. Poleg del, nastalih v zadnjih 20 letih umetnikovega življenja, bo na ogled tudi nekaj njegovih starejših del, s pomočjo katerih je osvetljen razvoj izpostavljenih motivov »vrat« in »ateljeja«.

Zbirka del Bogdana Borčića v Koroški galeriji likovnih umetnosti se je začela oblikovati v zadnjih letih prejšnjega stoletja. Leta 2003 se je pomembno okrepila z umetnikovo donacijo 40 slik, kateri je leta 2006 dodal še 10 slik. Po umetnikovi smrti je družina del zapuščine umetnikovih del podarila KGLU. Zbirka del Bogdana Borčića v KGLU je tako narasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in 5 skulptur.

 Jernej Kožar, kustos razstave

Osrednji del postavitve je organiziran okoli vizualnih odmevov, ki jih obiskovalec spremlja v nekronološkem potovanju skozi Borčićevo delo v dialogu z deli drugih umetnikov, s katerimi je živel, delal in izmenjeval ideje. Dela se na različne načine dotikajo Borčićevega ustvarjanja in življenja. Na začetku teh prepletenih sekvenc je slika Nevesta Gabrijela Stupice. K dognanjem Gabrijela Stupice se je Borčić vedno znova vračal, kar zaznamujeta sliki Bela slika, Hommage Gabrijelu Stupici (1996) in Atelje mojega učitelja (1999).

Poleg formalnih razlik med deli različnih avtorjev so vidna predvsem skupna iskanja, ki dokazujejo, da umetnik ni samozadosten, ampak nasprotno – da je povezan in vpet v dogajanje z mislimi in občutki. Ta dela so navdihnila Borčića ali obratno, in sedaj rezonirajo v aktualni postavitvi. Velike abstraktne slike Bogdana Borčića v dialogu z deli drugih avtorjev tako zaživijo na nov način. Na razstavi sta vključeni tudi dve intervenciji – skulptura Jureta Markote in stenska slika Deana Jokanovića Toumina.

Taka postavitev nam omogoča, da raziskujemo umetnikov način dela, in da razumemo, kako se je motiv razvijal in se stalno spreminjal. Borčićevo delo smo tako postavili v nov kontekst in obiskovalcem omogočili novo doživetje njegovih del.

Jernej Kožar, kustos razstave