Menu Item
Mladi so manj navezani na svoje službe, kot so bili pripadniki generacij pred njimi, zato hitreje menjajo zaposlitve. "Mladi na delovnem mestu iščejo vse kaj več kot samo plačo," v pogovoru za N1 razlaga Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete. Pomembni so jim namreč tudi dobri medosebni odnosi in izpopolnjevanja. Na nove razmere pa se morajo privaditi tudi delodajalci.
V preteklosti so ljudje večji del svoje poklicne kariere opravljali manjše število služb. Po možnosti so iz prve redne zaposlitve odšli tudi v pokoj. Trend se je v zadnjih desetletjih spremenil. Predvsem mladi službe menjavajo hitreje.
Po podatkih raziskave Pew Research Center se menjava službe v večini primerov odraža v višjem plačilu. Med delavci, ki so ostali pri istem delodajalcu, jih manj kot polovica v enakem obdobju občuti zvišanje plačila.
Če mladi ugotovijo, da ujemanja med delovnim mestom in kompetencami, ki jih imajo, ni, se hitreje odločijo za prekinitev delovnega razmerja, za N1 razlaga Polona Domadenik Muren z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. “Mislim, da iščejo tisto najboljše ujemanje. Ne strinjam pa se s tezami, da mladi hitreje menjajo službe, zato da bi z malo dela veliko zaslužili. Imam kvečjemu drugačne izkušnje. Mladi na delovnem mestu iščejo vse kaj več kot samo plačo,” razlaga.
Pomembni so jim namreč dobri medosebni odnosi in izpopolnjevanja, pripravljeni pa so sprejemati manj kompromisov.
Na hitro menjavanje zaposlitev se morajo privaditi tudi delodajalci
Da so mladi bolj mobilni, kot so bili zaposleni včasih, se morajo po njenih besedah zavedati tudi delodajalci. Na to vpliva tudi trenutno blagodejen položaj na trgu dela, kjer je na voljo veliko služb, delovne sile pa primanjkuje. “Zato se bodo morali delodajalci za mlade – in tudi za ostale – bolj potruditi, kot so se včasih. Zagotoviti morajo spodbudno delovno okolje, ki ljudi spodbuja k samouresničevanju in ki nudi nekaj več kot samo delo in plačilo.
Ljudje, ki so po več desetletij zaposleni pri istem delodajalcu, po besedah Domadenik Muren razvijejo specifične veščine, ki ustrezajo zgolj trenutnemu delodajalcu, ne pa nujno tudi veščinam, potrebnim v isti panogi v drugih podjetjih. Tudi zato se ti ljudje redkeje odločajo za menjavo.
Čeprav je stigma pred menjavanjem služb danes manjša, kot je bilo včasih, pa je pomembno tudi, kdo je soočen s tem izzivom. “Starejši, kot so ljudje in manj kot imajo pred sabo delovnih let, večji imajo odpor do menjave poklica,” poudarja.
Če mladi v svojem poklicu ne najdejo ustrezne zaposlitve, bistveno lažje naredijo prekvalifikacijo. Na to ne vpliva le manjša stigma, temveč tudi daljše časovno obdobje, ki ga bodo še preživeli kot delovno aktivni. Je pa lažja menjava poklica povezana tudi s tem, da mladi po zaključku študija pogosto ne vedo, kakšna delovna mesta s pridobljeno izobrazbo sploh lahko opravljajo.
Pomanjkanje delovne sile, a delodajalci se ne odločajo za tuje delavce
In kaj je še drugače, kot je bilo v preteklosti? Mladi danes tekmujejo na globalnem trgu, so bolj mobilni kot včasih, enako pa so v globalni tekmi za kadre tudi delodajalci. A slovenski delodajalci po besedah Domadenik Muren niso fleksibilni. Le redko denimo izkoriščajo potencial študentov iz tujine, ki študirajo v Sloveniji. Od zaposlenih še vedno v večini primerov zahtevajo popolno znanje slovenščine.
“Nekdo, ki ima dolgoročno željo ostati v Sloveniji, se bo seveda slej kot prej uspel naučiti slovenščine. Opažam pri svojih tujih študentih, da včasih kar težko najdejo zaposlitev, pa si želijo ostati v Sloveniji. Ne moreš se po eni strani pritoževati, da mladi odhajajo v tujino, po drugi strani pa biti zaprt za tujce, ki bi si želeli tukaj ostati in jim ne ponuditi ustrezne priložnosti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje