Prvi oblastniški bonbonček
Ko se je vlada odločila, da za dobrih deset dni ponovno ustavi javno življenje - s (pre)številnimi izjemami sicer - se je število na novo okuženih gibalo okoli 1250 na dan. Številke se odtlej niso izboljšale, precej so nihale, desetdnevno obdobje je tudi prekratko, da bi lahko zares presojali o učinkih, ki jih je imel še en poskus zajeziti epidemijo. Če gre verjeti napovedim, bi lahko učinek minulih dni pričakovali v naslednjih tednih. Bomo videli.
Tisto, kar navdaja s popolnim nezaupanjem v poteze oblasti, je nekaj drugega. Odločili so se namreč korenito liberalizirati ukrepe, po skoraj pol leta so se odločili celo ukiniti osovraženo policijsko uro, življenje pa se nam bo v veliki meri vrnilo na obdobje pred zadnjim zaprtjem. Ni, da bi se človek pritoževal nad tem, da bo lahko spet kolikor toliko normalno živel, a vprašanja o tem, ali tam na Gregorčičevi čisto zagotovo vedo, kaj počnejo, ostajajo.
Oblast se odloča približno tako, kot se obnaša kakšen pubertetnik. Pri čemer zanj vemo, da mu v telesu divja hormonski vihar, pri oblasti pa ...
Vzemimo policijsko uro! Skoraj pol leta so nas terorizirali z njo, vpeljali so jo oktobra, ko je bila epidemiološka slika bistveno manj slaba, kot je zdaj, in so pri njej vztrajali kljub pozivom stroke, da ta ukrep ne sodi med ključne za obrzdanje epidemije. Podobno je s šolami, ki smo jih držali zaprte do točke, ko smo ugotovili, da ima med drugim to resne posledice za duševno zdravje cele generacije mladih. Ali pa gostinstvo: morali smo ga skoraj pokopati kot panogo, da smo začeli razmišljati o tem, da bi pa vendarle smeli tudi oni delati. Zaprli so nas v lastno državo, dokler jim tega ni prepovedalo ustavno sodišče. Gor-dol, prepovej-dovoli-prepovej ... Imamo oblast, ki se odloča približno tako, kot se obnaša pubertetnik, ki mu je v spremembah razpoloženja nemogoče slediti. Pri čemer za pubertetnika vemo, da mu v telesu divja hormonski vihar, pri vladi pa ...
Za takšno ravnanje ni mogoče najti racionalne razlage, razen preproste politične preračunljivosti. Ljudem je začelo zaradi vsega skupaj prekipevati, pred nami je poletje, volitve pa so le še dobro leto daleč. Ne bodimo presenečeni, če bodo prepovedi zaradi tega v prihodnjih mesecih vse bolj ohlapne in jih bo vse manj. Treba je začeti deliti bonbončke in upati, da bodo ljudje pozabili na vse doslejšnje neumnosti. Prvemu smo priča z današnjim dnem.