Sindikati za plačni steber državne uprave od vlade zahtevajo vzpostavitev konstruktivnih pogajanj. Dopis s pozivom so premierju poslali dan po zadnjih stebrnih pogajanjih, na katerih vladna stran ni podala protipredloga za odpravo plačnih nesorazmerij. Sindikati zdaj premierja seznanjajo z odločitvijo, "da nadaljevanje pogovorov na način, ko vladna stran največjo skupino socialnih partnerjev preprosto postavlja pred dejstvo in s tem onemogoča poštena pogajanja, ni več smiselno.
Sindikati, ki med drugim zastopajo državne uradnike, policiste, vojake in poklicne gasilce, vlado pozivajo k vzpostavitvi konstruktivnega pogajalskega procesa za plačni steber javnih uslužbencev v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javnih uslužbencev plačne skupine B v teh proračunskih uporabnikih.
Dopis s pozivom so predsedniku vlade Robertu Golobu poslali dan po zadnjih stebrnih pogajanjih, na katerih vladna stran ni podala protipredloga za odpravo plačnih nesorazmerij, čeprav je bilo po navedbah sindikatov na predhodni seji pogajalske skupine tako zagotovljeno. A jih je vodja vladne pogajalske skupine Branko Vidič seznanil, da za to nimajo mandata.
Sindikati zdaj premierja seznanjajo z odločitvijo, “da nadaljevanje pogovorov na način, ko vladna stran največjo skupino socialnih partnerjev preprosto postavlja pred dejstvo in s tem onemogoča poštena pogajanja, ni več smiselno – vse dokler vlada svoji pogajalski skupini ne podeli ustreznega mandata za nadaljevanje pogajalskega procesa”. Vlado pozivajo, da vladni pogajalski skupini za njihov plačni steber podeli mandat za oblikovanje novega predloga odprave plačnih nesorazmerij.
Ob tem izpostavljajo, da pogajanja v okviru drugih plačnih stebrov tečejo redno in intenzivno že več kot leto dni in da so rezultat teh pogajanj že doseženi dogovori o bistvenih ključnih vsebinskih točkah. Državno upravo pa medtem vlada “neutemeljeno in nerazumno povsem zapostavlja”. Pogajanja za njihov plačni steber namreč ocenjujejo kot neresna in nekonsistentna in dodajajo, da zato tudi ni presenetljivo, da v teh pogajanjih ni nobenega napredka.
Kot so zapisali, zaposleni v državni upravi z ogorčenjem ugotavljajo, da postajajo “žrtve dogovorov vlade s posameznimi poklicnimi skupinami”, česar pa niso pripravljeni sprejeti. Pri tem pričakujejo odgovor na več vprašanj, tudi glede tega, kaj vlada sploh razume kot nesorazmerja v osnovnih plačah, ki se bodo odpravljala, ter kakšne so finančne posledice vseh dogovorov, ki vsebujejo dvige osnovnih plač in so bili sklenjeni po 3. decembru 2018.
Sami ocenjujejo, da vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij nekaterih nesorazmerij ne odpravlja, ampak jih celo poglablja. “Zastavljen okvir razpoložljivih finančnih sredstev ne more biti razlog za popolno razvrednotenje dela zaposlenih v državni upravi,” so poudarili v dopisu premierju. Dodali so, da ob vsem ne morejo mimo ocene, “da vlada dejansko sploh nima celovitega modela odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah s stabilno metodologijo ali vsaj razumnih kriterijev”.
Odgovor vlade in podelitev novega mandata vladni pogajalski skupini pričakujejo najpozneje do četrtka, 4. aprila. Kot pa je bilo v sredo razumeti predsednika Sindikata državnih organov Slovenije Frančiška Verka, razmišljajo tudi o protestnem shodu pred poslopjem vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje