Prav tako bodo prireditve s kresovanjem danes v Černelavcih pri Murski Soboti, kjer bo slavnostna govorka Zdenka Bobovec iz območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Pomurje, in v Gornji Radgoni, kjer bo slavnostni govornik sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije in podpredsednik ZSSS Oskar Komac.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vrane kmetu snedle pet hektarjev velik posevek koruze. Zavzele tudi soboški park
Naravovarstveniki pravijo, da so za povečanje populacije teh ptic v mestih krivi ljudje sami.
V Černelavcih bodo za zabavo skrbeli skupina Blue Planet in pevka Nuša Rojs, v Gornji Radgoni pa Rock partyzani.
V Moravskih Toplicah bodo za nepozabni večer ob ognju poskrbeli pihalni orkester Murska Sobota, učenci Osnovne šole Bogojina in glasbena skupina Plamen, obljubljajo pa tudi bogato ponudbo prekmurske kulinarike.
Uprava za zaščito in reševanje poziva organizatorje morebitnih javnih prireditev s kresovanjem in vse ostale, ki bodo kurili kresove v naravnem okolju, naj upoštevajo ustrezne napotke. Od roba kurišča vsaj v obsegu enega metra ne sme biti gorljivih snovi, kurišče pa mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe.
Ob vetrovnem vremenu ni dovoljeno prižigati kresa. Če pa ta že gori, je treba kurjenje prekiniti. Pri kurjenju kresov priporočajo, da se uporabi čim bolj suh les. Uporaba nevarnih, vnetljivih in eksplozivnih snovi in odpadkov pa je prepovedana.
Po kresu je treba ogenj in žerjavico pogasiti. Uprava pri tem priporoča prekritje kurišča z negorljivim materialom. Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo poskrbeti za ustrezne ukrepe, predvsem požarno stražo, ki jo lahko izvajajo le gasilci.
Če se zaradi kresa vname naravno okolje, je treba o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje na številko 112. Ta bo na mesto požara napotil krajevno pristojno gasilsko enoto.
Za razglasitev 1. maja kot praznika dela se je pred 135 leti odločila politična organizacija Druga internacionala, ki je združevala predvsem evropske delavske stranke. Na ustanovnem kongresu leta 1886 v Parizu pod vodstvom naslednika Karla Marxa Friedricha Engelsa je sprejela resolucijo o osemurnem delovniku in sklenila, da bodo vsako leto 1. maja organizirali množične manifestacije v spomin na krvave proteste z zahtevami po osemurnem delavniku v Chicagu v ZDA tri leta prej, kjer je bilo v spopadu s policijo ubitih šest protestnikov.
V večini industrijskih središč v ZDA in Evropi so leto po razglasitvi praznika za delavski praznik, torej leta 1890, za 1. maj imeli delavske demonstracije, praznik so takrat obeležili tudi Slovenci v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trstu, Beljaku in Celovcu.
V Sloveniji so 1. maj kot državni praznik uzakonili leta 1948.