Na pobudo mariborskega župana Saše Arsenoviča se je pred nekaj tedni sestalo 16 županov okoliških občin. Po sestanku so bili župani enotni, da kot regija potrebujejo skupno blagovno znamko. Idejo so dobili pri deželah sosednjih držav, ki že delujejo po tem vzorcu. Kot so nam sporočili z mariborske občine: "Namen je v projekt vključiti vse štajerske občine." Želja Arsenoviča je, da bi bila to samostojna agencija, financirana s strani države oziroma ministrstev, velik del financ pa bi si želeli pridobiti iz evropskih sredstev.
Večja prepoznavnost in učinkovitost
Prišli so do zaključka, da potrebujejo skupno blagovno znamko na področju turizma, ki bi jo lahko tržili tudi na mednarodnem trgu. Zavod za turizem ne bi mogel opravljati te funkcije, saj obstaja v soustanoviteljstvu le nekaterih občin, ne pa vseh. Arsenovič pa se želi povezati na pogodbeni osnovi v bolj jasno strukturo, kjer bi bilo vidno, kdo kaj prispeva in kaj za to dobi.
V javnost je prišla beseda agencija, kot pa odgovarjajo z občine Maribor: "Agencija je zgolj delovno ime, o katerem je župan s kolegi župani govoril na sestanku, ne nujno pravni subjekt. Prioritetna naloga mednarodne prepoznavnosti znamke bi bilo komuniciranje, organizacija in marketinška strategija celotne regije."
Posamezne občine bi s tem pridobile večjo prepoznavnost in posledično večjo učinkovitost, kar bi štajersko regijo dvignilo na mednarodni ravni. Veliko manjših občin se namreč ukvarja s pomanjkanjem kadra in financ na področju trženja. Na drugi strani pa posedujejo veliko produktov, ki potrebujejo večjo prepoznavnost. Kot so nam dejali na šentiljski občini, gre v njihovem primeru za produkte, vezane na podeželje in lokalno zadrugo Dobrote, in na naravno dediščino ob reki Muri, kjer so tudi prejemniki Unescovega certifikata zaščitenega biosfernega območja.
Ključno je medobčinsko sodelovanje
Pri tvorjenju uspešne zgodbe bi bilo ključno medobčinsko sodelovanje. Občina Kungota se v primeru ustanovitve tovrstne agencije nadeja medsebojnega povezovanja predvsem na področju turizma. Županja Tamara Šnofl nam je dejala, da si vzporedno želi tudi sodelovanja med občinami pri pridobivanju sredstev od države in Evropske unije. Po njenih besedah bi se veliko dalo storiti pri ureditvi komunalne infrastrukture. Tu ima v mislih ureditev kanalizacije, cest in razsvetljave. V občini Šentilj pa si želijo "nadaljnje obnove objektov na meji ter podporne infrastrukture ob pohodniških in kolesarskih poteh."
Regija Štajerska
Zato so se na sestanku dogovorili, da do naslednjič posredujejo cilje in naloge, ki se tičejo pogovorov z državo. Tako bodo dobili odgovore pri uresničevanju projektov, predvsem infrastrukturnih, ki imajo velik vpliv na gospodarstvo in predvsem turizem. Želje in pričakovanja bodo napisali na skupen elektronski naslov z imenom Štajerska.
"Pričakujem, da bo posluha in razuma dovolj, predvsem s strani Mestne občine Maribor ter preostalih večjih občin. Vsekakor ne bomo dopustili, da bi večje občine enostavno diktirale zadeve manjšim občinam, ker potem nima smisla govoriti o kakršnikoli skupni zgodbi in povezovanju," je na naše vprašanje, če jih skrbi, da bi bili kot manjša občina v kakšnem pogledu zapostavljeni, odvrnila Šnoflova. Podobnega mnenje so tudi v občini Šentilj: "Ne, dogovor bomo sklenili z namenom, da se ga držijo vsi partnerji."
Kdaj bi ideja lahko zaživela?
Mestna občina Maribor je v zvezi z omenjenim projektom optimistična in pričakuje, da bi "ob dovolj veliki podpori večine občin na Štajerskem znamka lahko zaživela že v kratkem". Ključno bo torej medobčinsko sodelovanje in povezovanje. Kot je dejala Šnoflova: "Gre za pomemben korak naprej v smislu skupnega nastopa na vedno zahtevnejšem turističnem in na splošno gledano gospodarskem trgu."
Če prav razumem, obstaja A. Ampak ker z A niso vsi zadovoljni, bodo naredili še B. A bo ostal, seveda pa bodo z B vsi zadovoljni, z A pa ne prav vsi. Sliši se dobro in napredno. Če ne drugega,… ...prikaži več nam bodo spipali še nekaj denarja preko davkov in če koga poznamo, bomo mogoče lahko dobili službo tam.