Nekdanji predsednik Borut Pahor te dni v Ljubljani gosti visoke goste iz Evropske unije in Zahodnega Balkana. S panelom si skuša utrditi svoj položaj na področju Zahodnega Balkana, kjer bi, kot smo poročali, utegnil naslediti zdajšnjega posebnega odposlanca EU za dialog med Beogradom in Prištino. A že na prvem srečanju je bilo zaznati veliko pesimizma. Če so imena, ki so v preteklosti zasedala vidna mesta v Evropski uniji, neprestano poudarjala, da je prihodnost držav Zahodnega Balkana nedvomno v Evropski uniji, pa se zdi, da imajo države dovolj čakanja. Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić je zbranim denimo zastavil vprašanje, ali je EU sploh iskrena z državami, ki jih je postavila v čakalnico za vstop v EU.
Varnostni položaj v Evropi se vse bolj zaostruje, ob tem pa Evropska unija počne premalo za pridružitev držav Zahodnega Balkana v zavezništvo, sta le dve od glavnih poant, ki so ju predstavili govorci na današnjem 1. srečanju Prijateljev Zahodnega Balkana. Ta je potekal na povabilo nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. Udeležila se ga je kopica nekdanjih predsednikov evropskih držav in drugih nekdanjih funkcionarjev EU.
“Za prihodnost Zahodnega Balkana ni boljše alternative kot polnopravno članstvo vseh držav regije v Evropski uniji,” je izpostavil Pahor. Ob tem je spomnil, da je leto 2030 mejnik, ko bodo morale biti tako države regije kot EU pripravljeni na širitev. “Rad pa bi videl tudi uradno zavezo tako EU kot držav Zahodnega Balkana, da so pripravljeni storiti vse, kar je potrebno, za dosego tega cilja,” je še dodal.
Trenutna situacija na Zahodnem Balkanu ni zavidanja vredna, je ocenil nekdanji avstrijski predsednik Heinz Fischer. “Evropa ni tako povezana, kot bi morala biti. Je manj povezana kot pred 20 leti. Nacionalizem, ki se razrašča, pa ostaja sovražnik,” je dejal.
Poudaril je, da se je položaj v EU od pridružitve Slovenije spremenil. Tedaj je bila po njegovih besedah želja po sprejetju tudi ostalih držav, a EU te perspektive ni uresničila. Ker je v čakalnici za vstop vse več držav, EU pa že več kot desetletje ni sprejela nobene, to državam ne daje nikakršne spodbude. “Vse države, ki so pripravljene, bi morale dobiti priložnost,” je ocenil.
Oster je bil tudi nekdanji bolgarski predsednik Rosen Plevneliev. Po njegovih besedah je pomembno, kakšno sporočilo EU pošilja Zahodnemu Balkanu. Ocenjuje, da EU “potrebuje reforme in rešitve, ki delujejo”, ne pa zgolj gledati proti Rusiji in Kitajski ter čakati, kaj bosta storili.
“Mir je vsakdanji trud vseh nas. Odvisen je tudi od običajnih ljudi. Mir ni možen, če imamo populiste, ki vnemajo razdor,” je še dejal Plevneliev in dodal, da je EU najboljša pot za mir, zato je priključitev držav Zahodnega Balkana nujna.
Ashton: “Slišim skrb vzbujajoča poročila o vplivanju Moskve”
Da je varnostni položaj v nekaterih državah Zahodnega Balkana vse bolj zaostren, je ocenila nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. “Vzpon populizmov, vmešavanje v volitve, vse to jih neupravičeno postavlja v manj varen položaj v prihodnosti. Moj odgovor temu je: ’Na vseh nas je, da poskrbimo za pravo sporočilo. In to je, da spadajo v EU, so del Evrope in da moramo delati v smeri razumevanja, da se počutijo del skupnosti’,” je dejala.
Po njenih besedah skrbi predvsem rusko vmešavanje v regijo. “Slišim skrb vzbujajoča poročila o vplivanju Moskve. Ves čas jih slišim. Ne samo iz svoje države, ampak tudi iz drugod. To je nujno treba nasloviti. In najbolje je to nasloviti tako, da ohranimo evropsko perspektivo,” je še dejala Ashton.
Med predstavniki držav Zahodnega Balkana opazno nezadovoljstvo in obup nad EU
A EU mora biti previdna. Države Zahodnega Balkana namreč postajajo vse bolj skeptične do priključitve EU. Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić je dejal, da je bila v času vodenja države njegova velika želja Srbijo priključiti EU, česar so si tedaj želeli tudi državljani. A položaj v Srbiji se je spremenil. Velika večina ljudi si namreč po njegovih besedah pridružitve ne želi več.
Kot primer je navedel zadnjo volilno kampanjo, v kateri so se stranke prvič vzdržale oziroma niso več omenjale vstopa v EU kot enega njihovih ciljev za prihajajoči mandat. In kaj v teh državah poganja evroskepticizem? Tadić je zbrane izzval z vprašanjem, ali je EU sploh iskrena z državami, ki jih je postavila v čakalnico za vstop v EU. Ni namreč prepričan, da bo EU do leta 2030 v zavezništvo sprejela države v čakalnici.
Teh je iz leta v leto več. Nazadnje so v čakalnico vstopile Ukrajina, Moldavija, Gruzija in BiH. Že od prej pa na svoj trenutek čakajo Srbija, Severna Makedonija, Črna gora in Albanija. Med njimi je tudi Turčija, ki pa je kandidatka z zamrznjenimi pogajanji.
Tadića poleg tega skrbi tudi varnostni položaj v Evropi. Po njegovem mnenju se EU ne zavzema dovolj za mir, ob vojni v Ukrajini in Gazi pa je opozoril na povečano varnostno nepredvidljivost. Nemiri se po njegovem mnenju namreč lahko začnejo kjerkoli in kadarkoli.
Predstavnica Severne Makedonije: EU razvoj jemlje za samoumeven
Zelo zaskrbljen glede varnostne stabilnosti v regiji je tudi nekdanji predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Mladen Ivanić. Opozoril je, da EU ne sme obljubljati, kar že vnaprej ve, da ne bo izpeljala, “saj to ni pravično”. Ob tem je izpostavil primer Severne Makedonije, ki je za vstop sledila navodilom EU in med drugim celo spremenila uradno ime države in ustavo. Po njegovem mnenju EU ne sme delati razlik med državami Zahodnega Balkana, temveč mora vse obravnavati enakovredno.
“Trenuten odnos med EU in BiH je sicer nekoliko ugodnejši kot v preteklosti, ampak to predvsem zahvaljujoč Evropski uniji in Evropski komisiji, ki sta po dolgem času dali pozitivno sporočilo. Domači politiki niso k temu nič pripomogli. Jaz se na žalost bojim, da do konca mandata ne bodo ničesar storili, ker so med njimi tako velike razlike v videnju situacije v BiH, da tega ne morejo storiti,” je dejal.
Nekdanja severnomakedonska ministrica za evropsko integracijo in nekdanja ministrica za obrambo Radmila Šekerinska je bila kritična do EU, ki da je razvoj Severne Makedonije vzela “za samoumeven”. Dejala je, da se je EU ukvarjala s Severno Makedonijo zgolj, dokler je ocenjevala, da so v državi in njeni okolici težave. “Če poteze niso storjene hitro, se navadimo na status quo. Skrbi me, da smo zamudili vlak in da bodo poteze zdaj težje,” je dejala.
In kako na pasivnost EU odgovarja posebni odposlanec EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak? EU mora po njegovih besedah razumeti, da širitev ni zgolj “usluga” Balkanu, temveč tudi EU, saj s tem prepreči širjenje drugih vplivov na območje. Opozarja, da je Ukrajina odprla “momentum”, a da ta ne bo trajal dolgo, zato je pred EU odgovornost, da “momentuma” ne izgubi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje