Ob vprašanju v naslovu si najbrž mislite, da nisem resen. Pa sem. In to smrtno resen. Razpravljanje o tem vprašanju te namreč uvršča med klimatske znanstvenike, ne prinaša denarja, ampak veliko denarja. A o tem v nadaljevanju, najprej o novi pogruntavščini SD: Zelena je nova rdeča. To je očitno novo geslo Socialnih demokratov, dedičev komunistov, ki bi radi krvave roke sprali tako, da se prebarvajo v zeleno. Toda v resnici gre za novo prevaro kaviar socialistov, ki z mlatenjem prazne slame, leporečništvom in oziranjem za histerično Greto Thunberg kot svetlim zgledom tega sveta, iščejo način, kako na novo pokrasti poštene državljane, ki si kruh služijo z lastnimi rokami. Delno jim to že uspeva, saj je vlada, katere del so Dejan Židan in tovarišija, za podnebne spremembe v prihodnjem letu namenila fantastičnih 184 milijonov evrov, ki jih bodo vzeli iz žepov neto davkoplačevalcev.
Pri “boju” proti podnebnim spremembam gre predvsem za velik posel, ta “boj” postaja najhitreje rastoča in najbolj donosna panoga, je že prava industrija. Ni sicer natančnih podatkov, koliko denarja temu namenjajo na globalni ravni, a nekateri izračuni kažejo, da bo v tem desetletju kmalu preseženih pet (5) bilijonov evrov. Najbolj vplivni mednarodni organizaciji IPCC (Medvladni forum za podnebne spremembe pri Združenih narodih) in CPI (Pobuda za podnebno politiko) pravita, da veliko premalo. In kaže, da jim bodo odločevalski podnebni lunatiki ustregli. Vreščanje »denar, še denarja, še več denarja«, drugače bo človeštvo izumrlo, očitno pomaga. In tega se zavedajo v SD, drugače njihov Matjaž Nemec ne bi blodil o tem, da planeta B nimamo, da se naš planet segreva, da živalske in rastlinske vrste izginjajo, pospešeno se uničujejo naravni viri. In ko je to podkrepljeno z ugotovitvami vodilnih klimatskih znanstvenikov, je treba nastaviti samo še vrečo in cekini se bodo vsuli.
Spomnite se preteklega tedna, ko so se na prvih straneh in udarnih televizijskih terminih v medijskem mainstreamu svetili naslovi, da “več kot 11 tisoč znanstvenikov sveta svari pred podnebnimi izrednimi razmerami”, ki bodo človeštvu “prinesle nepredstavljivo trpljenje”. Pravzaprav so se ti “znanstveniki” podpisali pod članek na štirih straneh, kjer ni povedano nič novega. Ne gre za študijo, ampak za političnopropagandni pamflet organizacije, ki sliši na ime Svetovno zavezništvo znanstvenikov. Zveni dobro, tudi učeno je. Če bo kdo vedel, kaj se dogaja z Zemljo, bodo, kakopak, prav oni. In če je toliko znanstvenikov poenotenih v opozarjanju na izredne razmere, potemtakem bo že nekaj na tem, mar ne?
Niso klimatski strokovnjaki, niti strokovnjaki – ciljajo predvsem na davkoplačevalski denar
Ne mislim odkrivati tople vode, zato si bom o teh znanstvenikih in “znanstvenikih” sposodil kar ugotovitve kanadskega televizijskega voditelja Ezre Levanta, ki si ji vzel čas, da je pregledal, kdo je pravzaprav podpisan pod članek s kataklizmičnimi napovedmi o bližajočem se armagedonu. Tam najdemo Terryja Berga, učitelja, ki si prizadeva za pravičnejši dostop do izobraževanja; Anno Eriksson, varuško in učiteljico klavirja; Davida Boyda, odvetnika; Mariko Liso Visserman, strokovnjakinjo za romantična razmerja, in njenega moža; Alexandra Diaza, inštruktorja teka; Hansa Wienholda, detektiva, ki ima na Facebooku zapisano: “Rešimo svet! Jejmo otroke in hrošče.” So to klimatski znanstveniki? Ne bi rekel. Še znanstveniki niso.
Pri nekaterih so njihovi nazivi precej obetavni, dobesedno zadiši po klimatskih strokovnjakih. Taka je denimo Viva Cundliffe, ki je izvršna direktorica podjetja Zeleni ogljik (Green Carbon). V podjetju svetujejo, kako odstraniti nevarne izpuste iz svojega domačega okolja. Cundliffova se ponaša z doktorskim nazivom. Torej, zdaj pa bo. No, trije kliki po spletu so dovolj, da ugotovimo, da je najbrž povsem prijazna gospa doktorirala na Atlantic International University. Ta univerza ima sedež v neki stolpnici v Honoluluju na Havajih, nima potrebne akreditacije, doktorat lahko kupiš za 8 tisoč dolarjev. Tudi Marina Cortez sodi v kategorijo znanstvenikov, za katere človek misli, da so njihovo področje podnebne spremembe. No, glavni zaslužek Cortezove so predavanja, na katerih skuša dati odgovor na zelo “težko” vprašanje: “Zakaj čas vedno teče naprej in nikoli nazaj?” Problematika je lahko zanimiva, ampak nima nikakršne veze s klimatskim področjem.
Vsi omenjeni so lahko čudoviti ljudje, simpatični, Marika Lisa je kot iz rubrike “Kdo je ne bi?”, ampak nihče ni strokovnjak, kaj šele znanstvenik za podnebne spremembe. Vsi ciljajo na (davkoplačevalski) denar, saj danes praktično ne moreš dobiti javnih sredstev za raziskavo, če se ta ne nanaša na podnebne spremembe. In podpis v družbi “uglednih svetovnih znanstvenikov” je ravno pravšnja referenca. Natanko za to (in nič drugega) gre tudi pri barvanju Socialnih demokratov iz rdeče v zeleno. Revolucija, socializem in partizanstvo očitno niso več dovolj donosni.
Jože Biščak