Samanta Nusdorfer: “Postopki od razpisa do izbire sodnika so predolgi”

Koprsko okrožno sodišče ima od zadnjega januarja novo predsednico. To je Samanta Nusdorfer, ki je bila zadnja leta podpredsednica sodišča. Sodniško togo nosi 15 let, na okrožnem sodišču pa sodi 13 let. Še naprej bo vodila gospodarski oddelek sodišča in sodila v gospodarskih zadevah.

Samanta Nusdorfer, nova predsednica koprskega okrožnega sodišča
Samanta Nusdorfer, nova predsednica koprskega okrožnega sodišča 

KOPER > Nova predsednica Samanta Nusdorfer na vprašanje, v kakšni kondiciji je koprsko okrožno sodišče, odgovarja, da so lani uspešno pokrivali pripad zadev, rezultati za celotno okrožje, v katero sodi tudi pet okrajnih sodišč, pa so malenkost slabši. To je posledica kadrovskega primanjkljaja sodnikov na okrajnih sodiščih. “Postopki žal trajajo dolgo, predolgo, tako da od razpisa do izbire sodnika in zaprisege v državnem zboru lahko mine tudi deset mesecev ali slabo leto,” pojasni.

Lani so objavili tri razpise, za dva sodnika na okrajnem in enega na okrožnem sodišču, nihče še ni začel z delom. Januarja se je na višje sodišče vrnila tudi dosedanja predsednica Darja Srabotič, na enem izmed okrajnih sodišč bodo ostali brez sodnika, ki se bo upokojil. “Ena mojih prvih nalog je, da vrhovno sodišče zaprosim za razpis prostih sodniških mest,” je napovedala predsednica.

Razmišljajo tudi ekološko

Koprsko okrožno sodišče bo še naprej sodelovalo pri pilotnih projektih vrhovnega sodišča, ki pomenijo razvoj sodnega sistema. Sodelujejo pri projektu postopkovna pravičnost, s katerim ljudem z zloženkami in spletno stranjo posredujejo informacije o tem, kaj lahko pričakujejo na sodišču.

So pa tudi pilotno sodišče v projektu zelenega tiskanja, s katerim želijo pustiti čim manjši ogljični odtis. Zaradi narave dela uporabljajo veliko papirja in veliko tiskalnih strojev, ki bi jih nadomestili s tehnološko naprednimi multifunkcijskimi napravami.

Nadaljevanje dobrega dela prejšnje predsednice

Glede strokovnih sodelavcev in drugega sodnega osebja imajo kadrovske težave, vendar jih učinkovito rešujejo z dobro organizirano kadrovsko službo. Ob tem Nusdorferjeva opozori, da glede zaposlovanja mladih pravnikov s pravosodnim izpitom v primerjavi z drugimi možnostmi zaposlitve niso konkurenčni, službe v gospodarstvu so bolje plačane. Na sodišču kljub temu želijo zadržati čim več strokovnih sodelavcev.

“Moj program je nadaljevanje dobrega dela višje sodnice svétnice Darje Srabotič, v smislu pokrivanja pripada, reševanja starejših nerešenih zadev, ki niso več sistemski problem. Gre za to, da zadeve ne bi časovno presegle določenih okvirjev, v katerih naj bi bile rešene,” povzame Nusdorferjeva in doda, da je zelo pomembno tudi dobro delovno vzdušje, v katerem zaposleni čutijo pripadnost sodišču.

Pokrivanje pripada kazenskih zadev zelo velik uspeh

V zadnjem obdobju imajo večji pripad kazenskih zadev, predvsem pripornih, ki so povezane z ilegalnimi prehodi meje. Pripad na tem področju obvladujejo tudi s pospešeni postopki (fast track). Koprsko sodišče je po obsegu četrto v državi, za Ljubljano, Mariborom in Celjem, po pripadu kazenskih zadev pa je bilo predlani in lani na drugem mestu, takoj za Ljubljano. “Pokrivanje pripada na kazenskem oddelku je bil lani zelo velik uspeh,” pohvali sodelavce Nusdorferjeva.

V lanskem letu je dodatne zadolžitve za okrožna sodišča prinesel tudi novi družinski zakonik, na civilnih oddelkih sodišč so morali vzpostaviti dežurno službo. To terja veliko prilagajanja zaposlenih in prilagajanje delovnega časa. Potrebno je vzpostaviti dobro sodelovanje med sodišči, centri za socialno delo in izvedenci. “V tem smislu ne gre zgolj za delo sodišča, ampak za interdisciplinirano sodelovanje, ki ga je potrebno vzpostaviti in nadgraditi, tako da so postopki čim hitrejši,” še pojasni Nusdoferjeva. Glede izvedencev pa doda, da jih je malo in so zelo zasedeni. Postopki njihovega imenovanja in izdelava mnenj se zato zavlečejo.

Lani je ministrstvo za pravosodje odkupilo stavbo na Ferrarski 7, ob sodišču, ki pa še ni v celoti zasedena. O tem, kdo vse se bo v nove prostore preselil, bo odločilo ministrstvo. Prav tako še ni končan nepravdni postopek med državo (ministrstvom) in koprsko občino glede delitve stavbe, v kateri ima sedež več sodišč. Upajo, da bo kmalu dosežen kompromis.

Na sodišču imajo samo eno razpravno dvorano, v kateri lahko vodijo videokonference, prek katerih zaslišujejo tudi priče iz drugih držav ali celo z drugih kontinentov. Potrebovali bi vsaj še eno takšno dvorano v Kopru in še eno v Sežani, ali pa prenosni sistem za videokonference.

Na sodišču se bo kmalu začelo sojenje v odmevni zadevi Marina (povezani s kaznivim dejanjem zlorabe prostitucije), v kateri bo na zatožno klop sedlo 18 obtoženih, ki bo tudi s prostorskega vidika zahteven zalogaj. “Postopek z 18 obtoženimi je na meji naših zmogljivosti, a z nekaj prilagoditvami lahko zagotovimo, da bo postopek normalno tekel,” zagotavlja predsednica.

“Za delo državnih organov odgovarja država”

V zadnjem času sta v javnosti odmevala primera, ki sta ju obravnavali okrajni sodišči v Piranu in Sežani. V prvem primeru je Zlatki Olah okrožno sodišče v Ljubljani dodelilo odškodnino, vendar sodba še ni pravnomočna. V drugem primeru pa je državno odvetništvo s stranko dogovor doseglo v postopku mediacije. V tovrstnih primerih država strankam plača dosojene odškodnine. V javnosti se pojavljajo prepričanja, da bi morali sodniki v takih primerih osebno odgovarjati za napake.

“Za delo državnih organov odgovarja država,” poudarja Samanta Nusdorfer in dodaja, da je razumljivo, da gredo morebitne odškodnine iz državnega proračuna. “Razumeti moramo položaj sodnikov, sodna oblast je neodvisna,” meni sogovornica. Če se zgodi napaka, se lahko popravi že v pritožbenem postopku ali z izrednimi pravnimi sredstvi.

Delo sodišča želi približati mlajšim generacijam

Nusdorferjeva želi delovanje sodišča približati mlajšim generacijam. Dobro sodelujejo s pomorsko fakulteto in Univerzo na Primorskem ter Evropsko pravno fakulteto iz Nove Gorice. Poklic sodnika in delo sodišč bi radi približali tudi srednješolcem in osnovnošolcem tretje dekade. Mladi bi tako bolje razumeli pomen sodstva in spoznali, kaj pomeni, da je sodstvo tretja veja oblasti, kaj pomeni neodvisnost in nepristranskost sodstva in zakaj je to pomembno za celotno družbo.

Javno mnenje se običajno namreč oblikuje na podlagi nekaj najbolj odmevnih primerov in je zato lahko tudi napačno, opozarja Nusdorferjeva: “Ti primeri predstavljajo le nekaj odstotkov dela naših sodišč in niso nujno odraz dogajanja na sodiščih.”


Najbolj brano