"Zaradi tumorja bo treba odstraniti modo," je takrat 23-letnemu moškemu dejal urolog. Moškega so operirali, a tumor ni bil rakast, moški pa mora do konca življenja prejemati hormonsko terapijo in ne more imeti otrok po naravni poti. Zato se je odločil tožiti ljubljanski klinični center, zahteva skoraj pol milijona evrov odškodnine. Sodišče je odločilo, da je tožba utemeljena.
Danes 34-letni moški toži ljubljanski klinični center in terja skoraj pol milijona evrov odškodnine, ker so mu pred enajstimi leti domnevno po nepotrebnem odstranili testis, je poročal časopis Dnevnik. Okrožna sodnica je v vmesni sodbi odločila, da je tožba utemeljena.
Takrat 23-letni moški je imel na testisu tumor, a je bil ta benigen, in ne rakav, kot je sam verjel več let. Tako je ostal brez edinega delujočega testisa, saj je bil drugi že prej slabo razvit, zaradi strahu pred širjenjem raka pa si je dal leto dni po prvi operaciji preventivno odstraniti še tega. “Iz mene so naredili invalida. Do konca življenja moram biti na hormonski terapiji. Obenem to zelo slabo vpliva na moje psihično zdravje. Moški dobro vedo, o čem govorim,” je po poročanju Dnevnika povedal tožnik.
Julija 2013 je moški zaradi bolečin v predelu desnega moda obiskal zdravnika. Mesec dni pozneje je specialist urolog zatipal zatrdlino, ki naj bi bila rakasta, diagnoza pa zanj smrtno nevarna. “Zaradi tumorja bo treba odstraniti modo,” je moškemu takrat povedal zdravnik.
Ker je imel moški drugo, levo modo zakrnelo, so ga pred operacijo napotili na odvzem semenske tekočine na ginekološko kliniko, da bi lahko imel nekoč otroka, če bi to želel. Zamrznili so spermo za devet umetnih oploditev, njena kakovost naj bi bila dobra.
Po operaciji, pri kateri so mu odstranili testis, ga je urološki konzilij na onkološkem inštitutu obvestili, da so mu uspešno odstranili tumor v stadiju ena. Kemoterapija ali obsevanje nista bila potrebna, saj je test po operaciji pokazal, da gre za nenevarno tvorbo. “Bil sem tako srečen, da rak ni šel naprej. Niti posumil nisem, da bi šlo za benigni tumor,” je tožnik pojasnil sodišču. Več let se je bal, da bi se rak vrnil, zato se je odločil tudi za preventivno odstranitev levega zakrnelega moda. Kirurg in onkolog sta mu namreč že takrat povedala, da je imel epidermoidno cisto, a kot laik ni vedel, kaj to pomeni.
Zaradi hude zdravniške napake, ki je zaznamovala njegovo življenje, se je odločil, da bo ljubljanski klinični center tožil. Zaradi duševnih in fizičnih bolečin in prestanega strahu je zahteval skupno 450.000 evrov odškodnine.
Kot je povedala odvetnica Olivera Gomboc, je bila njeni stranki povzročena nenadomestljiva škoda. Več let je živel v strahu pred tem, da se bo rak vrnil, čeprav ga sploh ni imel. S partnerico se nista odločila za otroka, ker sta se bala, da bi odraščal brez očeta. Otrok po naravni poti ne more imeti, po operacijah je po nepotrebnem trpel fizične bolečine. Dolgoročne posledice ima tudi zaradi hormonskih terapij, ki jih bo moral prejemati do konca življenja.
Okrožna sodnica Ksenija Zelhofer Orehek je tri leta in pol po vložitvi tožbe z vmesno sodbo odločila, da je ta utemeljena, o višini škode pa bo sodišče odločilo s končno sodbo.
“Sodišče je ugotovilo, da tožniku niso bile ustrezno predstavljene vse možnosti operativnega posega. Tožniku in njegovi partnerici na podlagi prepričljive izpovedbe sodišče verjame, da diagnoza ni bila pojasnjena na ustrezen način, da bi pacient razumel njeno vsebino,” piše v vmesni sodbi. Tožnik se za poseg tako ni odločil na podlagi ozaveščene, informirane in svobodne privolitve. “Za nastalo škodo je izvedel šele oktobra 2019. Vse do takrat je mislil, da je imel malignega raka, saj mu diagnoze ni nihče razložil,” piše v vmesni sodbi. Če ne bi mislil, da ima raka, si ne bi dal odstraniti levega testisa. “Iz izvedenskega mnenja je mogoče ugotoviti, da ima tožnik zaradi posledic operacije zmanjšano hormonsko in reproduktivno funkcijo. Glede na izvedeni dokazni postopek ni dvoma, da je tožniku škoda nastala,” je še odločila sodnica Ksenija Zelhofer Orehek. Po mnenju sodišča je k nepravilno izbranemu operativnemu postopku pripomogel tudi primanjkljaj komunikacije med specializantom, ki je tožnika operiral, in mentorjem, ki bi moral prvega opozoriti na možnost izvedbe zmrzlega reza. 34-letniku bi namreč lahko odstranili le del testisa, pri čemer bi skoraj gotovo ostala vsaj hormonalna funkcija.
Stranke se lahko na vmesno sodbo še pritožijo. V UKC pravijo, da so delali le v dobro pacienta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje