Priznam, želela sem pisati o novih starih in novih novih sekretarjih. Tistih v uradu predsednika vlade in onih na različnih ministrstvih. Zdelo se mi je, da bo zabavno. Vendar, ko sem pogledala nekaj imen, me je zajela globoka žalost. Že dosedanje seje parlamenta so pokazale, da bomo priča že videnim zgodbam. Opozicijski poslanci se bodo pripravljali na argumentirane razprave, pri tem seveda vemo, da so opozicija samo SDS, s pridržkom NSi in enako SNS. Zmaga Jelinčiča je vsaj zabavno poslušati, intelekta mu ne manjka, poguma pa tudi ne. Tudi v NSi se najdejo taki, pri katerih ne pritisneš nemudoma na gumb daljinca. Vedno pripravljeni so poslanci SDS, tokrat žal ne bo Vinka Gorenaka, pa vendar sem prepričana, da bom njihove razprave poslušala. Vsaj kolikor mi bo dopuščal čas.
Preostali parlamentarci se delijo na dve kategoriji, na tiste, ki so varno tiho, razen kadar še hrabro podpirajo Marjana Cerarja, in one, ki jih zjutraj navijejo, da oddrdrajo tisto, kar imajo zabeleženo z vsemi vmesnimi okraski, saj so prepričani, da so njihovi ekspozeji tak presežek, da ga morajo biti deležni vsi državljani.
Slabi ministri, katastrofalen predsednik vlade
O ministrih vemo vse. Predvsem o tistih, ki so se, kot v včasih tako popularnih igrah, ki so zabavale mladino, še predno je nastopila doba interneta in droge, borili za nezasedene stole. Vsakič je bil stol manj in tisti, ki si ga ni uspel zagotoviti, je izpadel. Tako približno je bila videti primopredaja poslov med ministri. Priča smo tudi vrnitvi odpisanih in ponovni aktivaciji Fakina, tokrat na ministrstvo za zdravje, kar mu je prekinilo, ali pa tudi ne, poslovno priložnost, katere se je verjetno nadejal s svojim novoustanovljenim podjetjem. Potem je še nekaj neznank, ki so znane v toliko, da kakšnih presežkov ne moremo pričakovati. Ne gre pozabiti na, brez dvoma, največjega primitivca med ministri, čigar imena ne želim niti zapisati, in pa seveda takoj za njim samega PV, ki je s svojimi slaboumnimi šalami zabaval ljudi na vaških veselicah. Pravijo, da tudi v privatnem življenju človek ni niti toliko zabaven kot na veselicah, samo da tam plehke šale zamenja z grobo in agresivno govorico. Tako ljudski glas. Sama sem videla samo nekaj videoposnetkov, saj veste, tiste o tem, da se babe ne znebiš nikoli več ipd. V velikem slogu je vkorakala v vlado Alenka Bratušek, ki je zase, potem ko ni bila izvoljena niti v parlament, iztržila več, kot je verjetno sanjala v najboljših časih svoje kariere. Zanima me pravzaprav edino, ali bo Erjavec tudi tokrat očaral upokojence s sklecami in dokazal, da je še vedno kerlc? Prav tako me zanima, kako bo Katičeva vodila ministrstvo za pravosodje. Niti ministrica niti sekretarja niso dobitek na tomboli. Res pa, da so nekateri veseli. Saj poznate tisto, nekateri te razveselijo s svojim prihodom, drugi z odhodom.
O sekretarju Štromajerju bi pisala. Pa ne bom. Res ne. Želim pozabiti, da je. Pa o tistem, ki je že enkrat pokazal svojo razsipnost in ga sedaj vračajo. Ne veste, koga imam v mislih? Ja, več takih je. Tramte, Dragonja … Ne, ne bom pisala o Damirju Črnčecu. Ker ga ne poznam. O njem naj pišejo drugi. Pa tudi o drugih ne bom. Bodo pisali slej ko prej drugi mediji. Ne bo potrebno dolgo čakati. Na misel mi prihaja šala o Slovencih v peklu, ki ne potrebujejo hudiča, ker drug drugega v vroče olje tiščijo kar sami. Skratka, slab parlament, slabi ministri, katastrofalen predsednik vlade, državni sekretarji, o katerih napuhu in neumnostih beremo že veliko, o nelojalnosti slutimo, o poštenosti dvomimo, ne morejo biti zagotovilo za dobro prihodnost.
Komunizem je uničil možgane
Med tem časom pa sistem razpada, zdravstvo je v stanju klinične smrti, šolstvo je pod vsemi standardi, pravosodje izgublja vso kredibilnost, gospodarstvu grozijo z nacionalizacijami, privatne lastnike nepremičnin bodo obdavčili, čez mejo vdirajo nevarni tujci in veste, kaj bo hec, da bodo tudi ob letu osorej rekli, da Janez Janša ni hotel sestaviti vlade in je on kriv za vse. Potem bodo sneli iz nekega skladišča človeka, ali pa restavrirali Katarino Kresal, in ga ponovno prodali kot “saj ta pa ni bil tako slab, kot so ti sedaj”. Kot rečeno že večkrat, komunizem je uničil možgane, več generacij je potrebno, da se okvara odpravi. Ne vem pa, ali bomo imeli sploh čas za to. Nič zabavno ni, pa bi moralo biti. Saj imamo vendar komika na oblasti in ves svet se smeji. Samo mi ne.
Tole je bilo napisano v petek zvečer. Danes je nov dan. Danes sem prebrala, da je predsednik vlade ukinil kar nekaj členov Ustave RS. Mogoče se torej ne bomo več brali. Kdo bi vedel?
Lucija Šikovec Ušaj