Nas v Evropi že junija čakajo nižje obrestne mere?
Po tem, ko je minuli mesec inflacija v ZDA dobila nov zagon in presenetila analitike, v Evropi vladajo drugačne razmere. ECB bi lahko zato že letos večkrat znižala obrestne mere.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki sedi v Svetu Evropske centralne banke (ECB), se te dni mudi na spomladanskem srečanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke.
V Washingtonu je za Bloomberg izpostavil, da ECB pri določanju svoje poti ne more v celoti zanemariti dinamike inflacije in denarne politike v ZDA.
“Gospodarske razmere v ZDA so trenutno drugačne kot v evrskem območju,” je dejal Vasle. “Zato je logična posledica, da je lahko tudi odziv denarne politike drugačen. Vendar ima ta razlika svoje meje.”
Spomnimo, da so ta mesec v ZDA poročali o ponovnem pospešku inflacije. Cene življenjskih potrebščin so se onkraj Atlantika medletno zvišale za 3,5 odstotka. Ameriška inflacija je bila sicer še mesec prej pri 3,2 odstotka.
Nižje obrestne mere na obzorju le v Evropi
Tečaji na newyorških borzah so se po objavi podatkov znižali. Vlagatelje je namreč zaskrbelo, da ameriška centralna banka Federal Reserve, katere cilj je dvoodstotna inflacija, ne bo kmalu začela nižati rekordno visoke obrestne mere.
Na to je ta teden namignil tudi predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell, ki je dejal, da bodo uradniki zaradi vztrajne rasti cen z znižanjem stroškov zadolževanja počakali dlje, kot je bilo predvideno.
Medtem so iz ECB sporočili, da so pripravljeni junija znižati obrestne mere. Evropska inflacija se je marca ohladila na 2,4 odstotka.
Skrb o spodkopavanju evra
Bloomberg ob tem dodaja izjave več oblikovalcev politik, ki pravijo, da ECB ni odvisna od ameriške kolegice in da deluje na podlagi dogajanja v evroobmočju. Portugalski član Sveta ECB Mario Centeno je denimo v sredo za omenjen medij celo povedal, da se centralna banka s sedežem v Frankfurtu “ne ozira na ZDA”.
Drugačno stališče je predstavil Boštjan Vasle, ki meni, da “obstaja velika verjetnost, da se bodo dejavniki, ki povzročajo višjo ali bolj vztrajno inflacijo v ZDA, pokazali tudi v drugih delih sveta in tudi v evroobmočju”. Spomnil je še na “veliko trgovinskih in finančnih tokov med Evropo in ZDA”.
Ena od skrbi, v primeru, da bi se v Evropi vendarle odločili za sproščanje monetarne politike, pri tem pa enako ne bi ukrepal ameriški Fed, je, da bi takšno razmerje lahko spodkopalo evro. Predsednica Christine Lagarde je v sredo dejala, da bodo uradniki “zelo pozorno” spremljali tečajna nihanja, čeprav si pri tem niso zastavili ciljne ravni.
Podpredsednik Luis de Guindos je v četrtek v pogovoru z zakonodajalci vztrajal, da se ECB ne zavezuje k določenemu gibanju obrestnih mer. Hkrati je ponovil stališče centralne banke, da bi nadaljevanje trenda zniževanja inflacije moralo omogočiti sproščanje.
Prvo rezanje obrestnih mer se na stari celini zdi verjetno že junija. V prihodnjih mesecih pa jih bo morda še več, če se bodo gospodarske napovedi ECB potrdile v realnosti, je še dejal Vasle.
