To je obraz neandertalke, ki je živela pred 75.000 leti (FOTO)
Znanstveniki so rekonstruirali obraz neandertalke, ki je hodila po Zemlji pred 75.000 leti. Rekonstrukcija je temeljila na zdrobljenih ostankih lobanje, katere kosti so bile po najdbi tako mehke, da so imele konsistenco piškotov, potopljenih v mleko.
Zato so morali najprej s posebno tehniko učvrstiti kostne delce, da so lahko lobanjo znova sestavili. Na koncu so izdelali 3D model in po njem rekonstruirali videz obraza.
Okostje starodavne ženske je bilo najdeno leta 2015 v jami Šanidar v iraškem Kurdistanu na mestu, kjer so v petdesetih letih prejšnjega stoletja izkopali ostanke vsaj 10 neandertalcev - moških, žensk in otrok.
Ostanki nedavno najdene neandertalke, imenovane Šanidar Z, so vključevali večino zgornjega dela telesa, vključno s hrbtenico, rameni, rokami in rokami.
Lobanja je bila ploščata kot pica
Lobanja je bila zdrobljena v 2 cm debelo plast, verjetno zaradi skale, ki je v nekem trenutku padla z vrha jame. »Lobanja je bila pravzaprav ploščata kot pica,« je povedal arheolog Graeme Barker z univerze v Cambridgeu, ki vodi nova izkopavanja v Šanidarju.
Lokalni oddelek za arheologijo je britanskim znanstvenikom dovolil prevoz fragmentov lobanje v Združeno kraljestvo, da bi jih lahko ponovno sestavili. Celoten proces utrjevanja drobcev in njihovega ponovnega sestavljanja je trajal več kot eno leto.
Strokovnjaki so nato izdelali 3D model, nizozemska umetnika Adrie in Alfons Kennis pa sta skonstruirala možen videz obraza, piše BBC.
Poseben smrtni ritual
Šanidar Z je verjetno umrla sredi svojih 40-ih, kar nakazujejo njeni zobje, ki so obrabljeni skoraj do korenin. Dolgo časa so neandertalci veljali za izjemno primitivne v primerjavi s sodobnim človekom, vendar se je ta odnos spremenil po odkritju jame v Šanidarju.
V njej je bila namreč zapisana nekakšna pogrebna praksa. Trupla so skrbno položili v jarek ob visokem kamnitem stebru. Pri enem od okostij so našli tudi cvetni prah, kar je spodbudilo hipotezo o pokopih mrličev z rožami, torej o izvajanju neke prvinske oblike religije.
»Ne bi uporabil besede pogreb«
Britanski znanstveniki pa menijo, da je verjetnejše, da so cvetni prah s seboj prinesle čebele, ki so se zadrževale na vejah, položenih na telesa.
»Na mrtve so dali veje, a ne zaradi rož, ampak zato, ker hijene zaradi vej niso mogle priti do trupel,« je povedal arheolog Chris Hunt z liverpoolske univerze.
»V tem primeru ne bi uporabil besede pogreb. Mislim, da je izraz pokop primernejši, da bi se izognili asociacijam na duhovnike in cerkve. Nedvomno pa so imeli tradicijo pokopavanja teles na posebne kraje,« je dodal.
