Zmagovalne sorte krompirja za vrtičkarje

KLIKNITE NA VIDEO ZA OGLED NASVETA:

Prvi krompir v rastlinjaku smo pobirali v sredini maja

Sorto ‘Arrow’ smo v rastlinjak sadili že konec meseca februarja. Pri sajenju smo pazili, da dolgoročne vremenske napovedi niso predvidevale močnih ohladitev. Temperatura v rastlinjaku ni nikoli padla pod 10 °C, saj smo rastlinjak v hladnem vremenu ogrevali z žerjavico iz kamina, ki smo jo postavljali v kovinsko vedro. Rastlinjak smo v sončnem vremenu tudi redno zračili. Tako temperatura ni nikoli presegla  25 °C.

Prvi krompir smo si na krožnike dobili maja. Sorta ‘Arrow’ je najzgodnejša sorta krompirja v Sloveniji in jo v normalnih razmerah pobiramo že 60 dni po sajenju. V rastlinjaku se je zaradi aprilskih ohladitev pobiranje podaljšalo v drugo polovico maja.

Kdaj smo na vrtu pobirali prvi krompir?

Na vrtu smo junija kot prvo pobirali sorto ‘Arrow’, ki obrodi 60 do 70 dni po sajenju. To je tudi najzgodnejša sorta krompirja v Sloveniji in jo priporočamo vsem vrtičkarjem. Nekoliko po ‘Arrow’ smo pobirali odličen pridelek sorte ‘La Strada’, katere posebnost med zgodnjimi sortami je, da se odlično skladišči. Hitro smo pobrali tudi zgodnjo ‘Esmee’.

V juliju smo pobirali sorto ‘Constance’, ki dobro prenaša visoke temperature, je zelo okusna in zagotavlja dober pridelek. V julijskem terminu smo pobrali tudi zelo odporno ‘Alouette’. Med zadnjimi smo pobirali ‘Manitou’ in ‘Carolus’.

Razglašamo štiri zmagovalne sorte krompirja glede na količino pridelka

V poskusnem vrtu Zeleni svet je po količini pridelka zmagal krompir ‘Constance’, ki ima v povprečju 10 srednje debelih gomoljev v grmu. Gomolji sorte ‘Constance’ so srednje debeli, številčni in enakomerno veliki. Drobni gomolji so redki.

Drugo mesto glede na količino pridelka zaseda krompir ‘La Strada’. V grmu ima povprečno 8 gomoljev, ki so srednje debeli.

Tretje mesto pripada sorti ‘Arrow’, ki je preverjeno dobra in bo gotovo v našem izboru tudi v prihodnje.  Zadovoljni smo še s pridelkom krompirja sorte ‘Alouette’, ki si je po količini gomoljev priborila četrto mesto. ‘Alouette’ je razvila veliko število gomoljev, ki so srednje veliki, podolgovati in vsi podobne velikosti.

Sorte krompirja in odpornost na razvoj plesni

Pri vrtnem testiranju sort smo ugotovili, da pri krompirju ‘Alouette’ in ‘La Strada’ krompirjeva plesen ni naredila škode. Prav tako ni napadla sorte Arrow, ki smo jo sadili tudi v rastlinjaku in na vrtu ter jo pobrali, preden se je plesen pojavila.

V našem vrtu sta sorti ‘Constance’ in ‘Carolus’ krompirjevo plesen dobro prenesli. Sorta ‘Carolus’ je odporna na krompirjevo plesen, slabše prenaša sončev ožig in visoke temperature. Zmagovalka med na plesen odpornimi sortami krompirja je ‘Alouette’, ki je odporna na plesen na listih in gomoljih.

V poskusnem nasadu se je krompirjeva plesen najbolj izrazila pri sortah ‘Esmee’ in ‘Manitou’. Prve pojave plesni smo na teh dveh opazili v sredini meseca junija.

Ugotovili smo, da je pri ‘Esmee’ potrebna dosledna preventivna zaščita rastlin, ker je ta sorta precej občutljiva. Če to upoštevamo, je tudi pridelek dober. Tudi krompir ‘Manitu’ se težko brani napadov plesni.

Rudolph je favorit med poznimi sortami krompirja

Sorta ‘Rudolph‘ je uveljavljena pozna sorta krompirja, ki se dobro skladišči, ima globok koreninski sistem, izredno dobro prenaša sušo, strese in slabše rastne pogoje. Zagotovo je to favorit med poznimi sortami, ki zagotavlja dober pridelek tudi v težavnih letih, ko imamo težave z ostalimi sortami.

Suša, vročinski stres in slabši pogoji za rast poberejo veliko pridelka. Pozno sorto ‘Rudolph‘ priporočamo predvsem zato, ker je pridelek zagotovljen tudi v razmerah, ki za rast niso idealne. Na ta način si zagotovite stabilen pridelek tudi v problematičnih letih, ko druge sorte odpovejo. Treba pa je poskrbeti za osnovno varstvo pred plesnijo.

Sajenje krompirja v posode ni prineslo želenih rezultatov

Posode s krompirjem smo postavili v rastlinjak in jim tako poskušali nuditi dobre pogoje za rast in razvoj. V posode smo v začetku marca sadili samo en gomolj. Pri tem smo pozneje ugotovili, da se zelo zgodnje sajenje krompirja v posode ne obrestuje.

S pridelkom krompirja v posodah nismo bili zadovoljni. Največ težav smo imeli z zagotavljanjem zadostne količine vode (vlage) v času razraščanja, saj se zemlja v posodi hitreje izsuši kot na vrtu. Tudi količina pridelka je manjša, kot če bi ga sadili na vrt. Rastline krompirja v posodah so bile tudi občutljivejše na plesen.

Osnovna oskrba krompirja v našem ekološkem vrtu

Brazde za sajenje krompirja smo pripravili s pomočjo motornega kultivatorja in pluga; v njih smo krompir sadili v začetku aprila. Brazde smo založno pognojili s kalijevim gnojilom in polovičnim odmerkom organskega gnojila v obliki pelet.

Krompir smo v času osipavanja dognojili z organskim gnojilom. Za to smo uporabili polovico odmerka, navedenega na embalaži, saj smo prvič gnojili že v času sajenja.

Opazili smo tudi, da si našega vrta za domovanje letos ni izbral noben koloradski hrošč. Ker smo želeli pridelati domač krompir brez fungicidov, nismo uporabili nobenega škropiva proti boleznim.

Zeleni svet priporoča:

© Zeleni svet