Dopoldanska okrogla miza v sklopu 56. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu je bila posvečena katastrofam, tako naravnim kot tistim, ki jih povzroča človek, ter vlogi pisateljev pri njihovem reševanju. Kot je uvodoma povedal German Rojas, ki je vodil okroglo mizo, pogovor ni namenjen obsojanju, temveč razmišljanju o možnostih za naprej.
Po besedah čilskega pesnika in predsednika odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN Germana Rojasa je sicer vloga pisateljev in pesnikov pomembna; lahko pišejo in opozarjajo na težave ter pozivajo k delovanju.
Pakistanska pisateljica in aktivistka za človekove pravice Tahira Abdullah je menila, da sta pomembni tako osebna izkušnja kot globalno zavedanje težav. Brez politične volje in zaveze, ki pa ju ni, se ne zgodi nič. V nadaljevanju je med naravnimi katastrofami v svoji državi poudarila potrese in v povezavi z njimi skorumpirano uradništvo, kar privede do nespoštovanja gradbene zakonodaje. Tako ne gradijo protipotresnih stavb, kar privede do katastrofalnih posledic. Opozorila je na krčenje gozda in migracije s podeželja v mesta ter posledično na izgubo naravnih habitatov, zmanjševanje biotske raznolikosti in prenatrpanost mest.
Abdulah je v svojem prispevku obravnavala tudi trpljenja žensk, ki v vseh teh katastrofah “niso le subjekti, ampak tudi objekti”. In kaj lahko storijo pesniki in pisatelji? Tahira Abdullah meni, da je potrebno preveriti šolske učne vsebine. Sama je prišla do ugotovitve, da v šolah ne učijo miru, ampak poveličujejo vojno, ekstremizem in teokracijo.
Ukrajinska pesnica mlajše generacije Katerina Kalitko je spregovorila o katastrofalnih posledicah vojne v Ukrajini za življenjsko okolje. Na uničevanja slednjega po njenem mnenju ni mogoče gledati kot na postransko škoda, ampak gre za ekocid – namerno in sistematično uničevanje, posledice pa bodo dolgotrajne in uničujoče.
Po njenem mnenju vloga pesnikov in pisateljev ni, “da sanjajo, teoretizirajo in razmišljajo o miru v udobju svojega doma”, ampak da se angažirajo, gredo na ulico. Sama je prostovoljka v ukrajinski vojski. Kalitko meni, da danes kultura pacifizma žal ne deluje, saj se je svet spremenil. Kulturna diplomacija se ji zdi pomembna, smiselna in učinkovita, a, “treba je začeti pri sebi, širiti svoja obzorja tako o lastni kulturi kot kulturi drugih”.
Filozof in predavatelj na Tehnični univerzi v Berlinu, Centru za raziskovanje antisemitizma, sicer član Argentinskega PEN, Jan Krasni je menil, da je danes večina družb nekaj, kar bi lahko označili kot dober primer katastrof. “Dan nam je svet, kjer lahko počnemo, kar se nam zahoče, a posledice so katastrofalne,” je povedal.
Veliko pisateljev molči
Opomnil je na evropsko zgodovino, polno grozodejstev, in opozoril na samokritičnost, toda brez obtoževanj. “Obtoževanje nam ne pomaga, da storimo korak naprej,” meni Krasni, a treba je raziskati vzroke in posledice dogodkov. Učenje zgodovine je pomembno in naloga njih, ki so ljudje besed, je pripovedovanje zgodovine s pomočjo zgodb. Meni, da je to tudi način za preseganje sovražnega govora.
Beloruska pesnica Hanna Komar, ki trenutno živi v Londonu, je povedala, da danes na prvi pogled deluje, da je v Belorusiji vse mirno, kaj pa je daleč od resnice. Številni so politično preganjani, veliko jih živi zunaj svoje države, kultura je uničena, veliko pisateljev molči, je naštela.
Vendar, kot je poudarila, niso obupali in tisti, ki živijo v izgnanstvu, najdejo načine delovanja. Ustvarjajo skupnosti, možnosti srečevanj, kar je po njenem mnenju ključno. Pri tem ima pomembno vlogo PEN Belorusije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!