Ker jo preprosto potrebujemo

Nenavaden čas zapovedanih samoosamitev je pravšnji za ustvarjali odziv, kakršen je izid literarne revije. Fontana, ki je po več kot dveh desetletjih zamrla leta 2013, je čakala na pomlad, da v novi podobi na predstavitvi pride med bralce. Medtem se je marsikaj postavilo na glavo, javnih druženj še ni na vidiku, Fontana pa vseeno vabi k branju.

ANKARAN, PRIMORSKA > Pobudnik nove izdaje revije je nekdanji literarni urednik FontaneEdelman Jurinčič, ki je revijo z odgovornim urednikom Danilom Japljem vodil več kot 27 let.

Umetnost kot otok

Tokratni izid v novi podobi, za katero je poskrbel Peter Florjančič iz studia Refleks, je podprla Občina Ankaran, izid pa sovpada s praznovanjem 80-letnice Marjana Tomšiča, čigar zgodnja dela, ki jih je v reviji Perspektive objavljal pod psevdonimom Just, obsegajo kar 80 strani zanimivega branja, povečini proze.

Edelman Jurinčič, urednik revije Fontana

“Ukinjene so bile Bori, Obala, Srečanja, Primorska srečanja, Kaplje … Naj se ukine tudi Fontana? Ne! Podprite jo!”

“Umetnost je še eden redkih otokov, kjer človeškega duha ne nadzoruje brezosebni kapital, čeprav se zelo trudi. Rad bi jo spravil v dekorativne vode, jo naredil kupljivo in podložno, zabavljaško, ne duhovito, ne razmišljujočo, še najmanj pa utemeljeno kritično ..., rad bi jo stlačil na police trgovskih centrov, kjer bi jo kupovali z večjimi ali manjšimi popusti. S tem bi tudi ljudje dokončno pristali na policah trgovskih centrov,” beremo v nagovoru pisatelja in pesnika Vanje Pegana, ki so se ga odločili objaviti na začetku, poleg uvodnih besed ankaranske podžupanje Barbare Švagelj, kakršnih iz vrst (lokalnih) politikov nismo ravno vajeni: “V času, ko se umetnosti in kulturi, ki morata tekmovati z vseprisotno potrošno zapovedjo imeti, precej slabo piše, je imeti možnost podpreti edini smiselni imperativ - biti - v resnici privilegij.”

Več kot literarna revija

“Izjemno me veseli, da bomo v našem primorskem prostoru spet lahko listali literarno revijo, ki pa želi preseči zgolj objavo literarnih prispevkov,” poudarja Ingrid Celestrina, uredniška pomočnica urednika Edelmana Jurinčiča in vodja založbe Libris, ki je revijo, pod katero se kot izdajatelj podpisuje KUD Faral, založila. Poudarja, da želi revija opozarjati tudi širša vprašanja o kulturi, ki se porajajo v našem prostoru. “Seveda bo njeno temeljno poslanstvo objava literarnih prispevkov in ozaveščanje bralcev o 'primorski' literaturi. Obstoj tovrstnih literarnih oziroma kulturniških revij ni bil nikoli in zagotovo niti v prihodnosti ne bo idiličen, vendar so nujno potrebne kot prostor kritične refleksije, izmenjave mnenj in ustvarjalnega mišljenja. Ne smemo pozabiti, da so to črke na papirju, ki ohranjajo svojo vrednost tudi v času vse večjega razvoja in širjenja elektronskih medijev, ki velikokrat prinašajo hitre in nepreverjene vsebine. Še bolj kot v preteklosti je potrebna podpora tovrstni literarni reviji, še posebej od zvestih bralcev in kupcev Fontane,” poudarja založnica, ki te dni sprejema naročila tudi na elektronski naslov info@libris.si.

V novi številki se v drugi polovici, posvečeni poeziji, družijo pesmi mojstrov besede (Marko Kravos, Josip Osti, Klarisa Jovanović in drugi) z ljubiteljskimi pesniškimi stihi, celoto pa zaključuje ustvarjalnost mladih - najprej pesmi, ki so nastale v tako imenovani marežganski pesniški šoli, kjer je nadebudne pesnike vodil Marjan Tomšič, nato pa še z mladimi haiku mojstri z vseh koncev, ki jih v poglobljenem razmišljanju povezuje Jože Štucin, pesnik in vodja odmevnega haiku natečaja OŠ Franceta Bevka Tolmin.

Revija je zdaj edina tovrstna izdaja v primorskem prostoru. “Ukinjene so bile Bori, Obala, Srečanja, Primorska srečanja, Kaplje ... Naj se ukine tudi Fontana? Ne! Zato, moji dragi prijatelji, podprite revijo in njene ustvarjalce, prispevajte k obstanku revije, da bomo še naprej prebirali ustvarjalna in umetniška dela naših pesnikov, pisateljev, dramatikov, esejistov in literarnih teoretikov,” je v javnem pismi poudaril Jurinčič. Velja mu prisluhniti.

---