Od danes naprej sta čista pitna voda in pravica do zasebne lastnine zaradi nedopustnega posega ljubljanskega župana Zorana Jankovića na območju vodonosnika Kleče ogrožena. V poslanski skupini SDS zahtevajo izredno sejo državnega zbora.
V poslanski skupini SDS zahtevajo sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri bi obravnavali predlog priporočila v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika.
Spomnimo. Mestna občina Ljubljana (MOL) nad vodovarstvenim zajetjem Kleče gradi kanalizacijski vod do centralne čistilne naprave. Po mnenju civilnih iniciativ in nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) se projekt realizira na osnovi neprimernega prostorskega akta za vodovarstveno območje od Broda do Ježice, ob tem pa se posega v lastniške pravice lastnikov zemljišč, ki mejijo na predvideno traso kanalizacijskega voda.
Prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja pitne vode
Prebivalce MOL upravičeno skrbijo tudi nepravilnosti v postopku, ki ne dajejo zaupanja v premišljenost in dobronamernost projekta. Prvotno gradbeno dovoljenje iz leta 2014 je bilo izdano, kot da gre za nezahteven objekt, s čimer se je doseglo, da ni bila izvedena presoja vplivov na okolje. Tudi z drugim gradbenim dovoljenjem, kjer je bilo potem vendarle dorečeno, da gre za zahteven objekt, so vsi preostali pogoji ostali enaki. MOL je po oceni AAG zavajal v vlogi za sredstva EU, molči pa tudi o potresni izpostavljenosti območja, zato AAG ocenjuje, da so v občini “prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode”.
Okoljevarstveniki obenem tudi opozarjajo, da potresno aktivna geološka prelomnica le sto metrov pod površjem razpolavlja vodonosnik od Broda do Ježice ter da sunkovita, tudi pet metrov visoka nihanja podtalnice v vodonosniku sprožajo močne geohidrološke sile, kar bo trajna grožnja za poškodbe kanalizacijskih cevi. Strokovnjaki s področja komunalnega inženirstva, geomorfologije, varstva okolja, hidrogeologije in drugih sorodnih strok so tudi ocenili, da predvidena izvedba ne omogoča popolne neprepustnosti kanala za fekalije in je pitna voda bakteriološko hudo ogrožena, saj ni vododržne plasti, ki bi pod kanalom ležečo podtalnico varovala pred izlivi oz. onesnaževanjem. Zaradi vsega navedenega bi Ljubljana lahko trajno ostala brez glavnega vira pitne vode, sam projekt pa prinaša tudi visoko ranljivost za teroristične grožnje.
Naj spomnimo, da je bila 17. novembra 2016 v Državnem zboru RS izglasovana dopolnitev Ustave RS s 70. a členom, v katerem je pravica do čiste pitne vode postala ustavna kategorija, zato njeno varovanje presega pristojnosti Mestne občine Ljubljana.
Gradnja na vodovarstvenem območju bi morala potekati premišljeno in skrbno
V poslanski skupini SDS izpostavljajo, da bi gradnja na vodovarstvenem območju morala potekati premišljeno in skrbno. Za izgradnjo kanalizacijskih vodov na vodovarstvenem režimu VVO IIA – ožje območje s strogim vodovarstvenim režimom –, se zahtevajo najvišji ISO standardi za uporabljeni material. Toda pojavljajo se navedbe, da so uporabljene cevi v primeru kanala C0 primerne zgolj za odpadno meteorno vodo, ne pa tudi za škodljivejše kanalizacijske odplake. Javnost na to vprašanje doslej ni dobila prepričljivega odgovora.
Naj ob tem spomnimo, da se je v Sloveniji že zgodil primer smrti še ne 1-letnega otroka zaradi pitne vode, okužene s fekalijami (Loška dolina, 2011), in primer smrti drugega, 4–6 let starega otroka, zaradi fekalij v pitni vodi (vodovod Cerkno). Ni odveč pripomniti, da so v vodarni Kleče morali za več kot 20 let zapreti 12. črpalno vrtino zaradi izlitja samo ene banje iz galvanizacije v Šentvidu. Ključni vprašanji sta torej, zakaj se MOL igra z zdravjem ljudi in zakaj Vlada RS ter pristojna ministrstva ne odreagirajo v zaščito prebivalcev in vodnih virov?
Ob številnih očitkih na način izvedbe projekta gradnje kanalizacije preko ljubljanskega vodonosnika, ki ostajajo brez prepričljivega odgovora za to pristojnih institucij in organov, v poslanski skupini SDS zahtevajo sklic izredne seje DZ RS. Ne nazadnje gre za zdravje 300 tisoč prebivalcev glavnega mesta in projekt, ki zaradi svoje izpostavljenosti predstavlja potencialno grožnjo več generacijam z nepovratnimi škodljivimi posledicami.
V poslanski skupini še predlagajo, da državni zbor v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika sprejme naslednje priporočilo:
1. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v okviru svojih pristojnosti takoj zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode kot ustavno varovani kategoriji.
2. Državni zbor RS priporoča ministrstvu za okolje in prostor, da v okviru svojih pristojnosti nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bo do pridobitve vse zahtevane dokumentacije in presoje vplivov na okolje zadržalo oz. ustavilo gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na spornem kraku od Broda do Ježic.
Rok Kranjc