(FOTO) V Lendavi obeležili 80. obletnico začetka množičnih deportacij Judov iz Prekmurja

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je danes, ob 80. obletnici začetka množičnih deportacij Judov iz Lendave, udeležila pietetne slovesnosti v lendavski sinagogi. V slavnostnem nagovoru se je spomnila dejanj nestrpnosti ter sovraštva, ki so vodila v enega največjih zločinov v zgodovini človeštva. »Šest milijonov judovskih žrtev je večni opomin človeštvu, kam lahko vodita nestrpnost in sovraštvo do drugega. Danes, 80 let pozneje, se zdi, da to zlo postaja del vsakdana. Ponovno smo priča nesprejemanju drugačnosti, na pohodu sta populizem in radikalizem. Zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu se danes krepi antisemitizem tudi tu, pri nas. Če se bodo napetosti v regiji krepile, lahko morda že jutri pričakujemo hkratni porast islamofobije. Povsem se zavedam, da različno vidimo in razumemo zlo in odgovorne zanj. A zlo je zlo. In tu želim biti zelo jasna: jasno moramo ločiti krivdo odgovornih, torej Hamasa za poboje v Izraelu 7. oktobra lani in krivdo odgovornih za smrt, lakoto in trpljenje civilnega prebivalstva v Gazi, od vseh muslimanov ali judov, ki živijo med nami ali drugod po svetu, v miru in strpnosti z drugim prebivalstvom. Kolektivizacija krivde zgolj na podlagi etnične, verske, jezikovne ali katere koli druge osebne okoliščine je ne samo globoko napačno početje, ampak je tudi zelo nevarno širjenje predsodkov in zavračanje 'drugega' in drugačnega. In vendar smo v zadnjem času v Sloveniji zaznali 20 antisemitskih napadov in incidentov, ki so jih povzročili večinoma neznani storilci. To je nesprejemljivo in zavržno,« je dejala Pirc Musarjeva in pozvala k potrebni enotnosti zoper radikalizem in pojave antisemitizma, »kar velja najprej za politiko. Delitve nas samo slabijo, le enotni smo močnejši«. V luči praznovanja 20-letnice pridružitve Slovenije Evropski uniji in številnih spopadov po svetu je povedala še, da sama Evropo vidi kot zgodbo o miru, tj. zgodbo o ljudeh, ki lahko z 22 jeziki v 27 državah z nešteto nacionalnostmi živijo strpno in v miru, ter pozvala politike sveta, da začnejo delati in razmišljati v smeri miru in sožitja med narodi. 

Na slovesnosti sta zbranim nekaj besed namenila še župan Občine Lendava Janez Magyar in predsednik Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov Elie Rosen, ob koncu pa je direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak odprl razstavo Zgodba o dveh transportih: Medžimurski in prekmurski Judje med holokavstom. Po slovesnosti sta predsednica Pirc Musarjeva in Magyar na mestu, kjer je nekoč stala zgradba judovske šole (tj. v neposredni bližini gledališke in koncertne dvorane v Lendavi) odprla spominsko ploščo. Zgradba judovske šole, v kateri je bilo tudi stanovanje, je bila postavljena okoli leta 1850, zasebni pouk za judovske otroke pa so organizirali že v prvi polovici 19. stoletja. Prvi učitelj je bil Emanuel Lustig, ki je v prvih letih poučeval 18 šolarjev v dveh oddelkih, zadnja učiteljica na šoli pa je bila Hermina Brünner. Zgradbo so leta 1999 porušili, s spominsko ploščo pa po Magyarjevih besedah vračajo ta edinstveni ostanek judovske dediščine v Sloveniji v javno in socialno memorijo.

Že pred slovesnostjo je predsednica na judovskem pokopališču v Dolgi vasi položila venec k spomeniku žrtvam holokavsta. Poleg nje so vence položili še generalna konzulka Generalnega konzulata Madžarske v Lendavi Gertrud Kelemen, župan Občine Lendava Janez Magyar in direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak, predsednik Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov Elie Rosen in predsednik Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava Tomi Horvat.