Tatjana Lejko Zupanc: Še zdaleč nismo na točki, da bi morali izbirati, katerega bolnika zdraviti

Ljubljanski UKC se pospešeno pripravlja na odprtje dodatnih zmogljivosti za zdravljenje bolnikov s covidom-19. Načrtujejo, da bodo imeli med 40 in 50 postelj za intenzivno terapijo ter 170 navadnih postelj. “Upamo, da bo dovolj za prebroditev krize,” je dejala infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, na vprašanje, ali smo blizu italijanskemu spomladanskemu scenariju, ko so morali zdravniki izbirati, kdo bo imel prednost pri zdravljenju, pa je odgovorila: “Še zdaleč nismo tam, če se bo le dalo, bomo to preprečili.”

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC 
Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc Foto: STA
Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc Foto: STA

LJUBLJANA V Ljubljankem UKC trenutno zdravijo 92 odraslih in pet otrok s covidom-19. Na oddelku za intenzivno terapijo so zjutraj zdravili 21 bolnikov, večina jih je dihala prek ventilatorja, dva sta bila priklopljena na zunajtelesno membransko oksigenacijo (ECMO), je na današnji novinarski konferenci dejala Lejko Zupančeva.

Na infekcijski kliniki bodo dodatno vzpostavili intenzivne postelje, na ortopedski kliniki pa bodo odprli dodaten oddelek za zdravljenje bolnikov s covidom-19, kjer bodo kapacitete še širili. Ortopedija bo zmanjšala aktivnosti, opravljali bodo urgentne ortopedske storitve.

Prav tako bodo odprli dodatne postelje za bolnike s covidom-19 v bolnišnici Petra Deržaja v Šiški, sprva v tretjem nadstropju, nato se bodo spuščali po nadstropjih. Enoto intenzivne terapije, ki so jo tam predvideli za bolnike brez covida-19, bodo sedaj namenili bolnikom s covidom-19.

Lejko Zupančeva je dejala, da bi lahko kapacitete za obravnavo bolnikov s covidom-19 še razširili, če bo to nujno potrebno, saj v UKC še niso ustavili vseh nenujnih storitev. Po potrebi bi lahko v celoti spraznili bolnišnico Petra Deržaja in jo namenili le za bolnike s covidom-19, zasedejo lahko intenzivno terapijo na ginekološki kliniki in nekaj postelj za kirurške bolnike. Verjetno bi bilo mogoče pridobiti še kakšne kapacitete v glavni stavbi in negovalni bolnišnici.

Kader veliko večja težava kot prostor

A večji problem je kader. Že večkrat so pozvali upokojence in prostovoljce, ki se jim pridružujejo, v delo bodo vključili tudi študente medicine in zdravstvene nege ter mlajše kolege zdravnike, ki še nimajo specialističnega izpita.

Sicer pa bodo vključili v delo vse zdravnike v UKC, ki ne bodo delali v svoji stroki. “Zelo verjetno bomo šli v fazo, ko za bolnike s covidom-19 ne bodo skrbeli le infektologi, ampak mešane ekipe - infektolog, internist in specializant. Pozneje bomo vključili tudi vse ostale zdravnike UKC,” je pojasnila.

“Naredili bomo vse, kar je v človeški moči”

Glede na to, da se jim ob trenutnih epidemioloških podatkih obeta še več bolnikov, se bodo verjetno soočali z ogromnimi obremenitvami. “A kar moramo narediti, ni težko. Vse, kar je v človeški moči, bomo naredili," je poudarila. Tako bodo delali prek polnega delovnega časa, ponoči in vikende, delo bo verjetno tudi organizirano v turnuse po 12 ur dela in 12 ur počitka. V skrajni sili se bodo prepovedali dopusti zaposlenim.

Čeprav bi bila širitev kapacitet zunaj bolnišnic, kar kot možnost predvideva načrt dejavnosti ministrstva za zdravje, velik zalogaj, ne pa nemogoč, Lejko Zupančeva opozarja, da preprosto ni kadra, ki bi tam oskrboval bolnike.

“Čas je, da Slovenci stopimo skupaj”

Lejko Zupančeva je ob tem pozvala vse državljane, naj vsak poskusi narediti vse, kar je v njegovi moči, da pride do čim manjšega širjenja okužbe. Tako predlaga delo od doma, izogibanje gneči, zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi, izogibanje ljudem, ki ne nosijo maske. "Čas je, da Slovenci pregovorno stopimo skupaj in premagamo epidemijo s čim manjšo kolateralno škodo," je dejala.

Dejala je, da v Sloveniji še zdaleč nismo tam, da bi, tako kot v Italiji spomladi, morali izbirati, kateri bolnik bo imel prednost pri zdravljenju. “Če se bo le dalo, bomo to preprečili. /.../ Izbiranje, komu bomo dali kakršno koli podporno terapijo, je najbolj zadnja možnost. Upam pa, da do tega ne bomo prišli,” je povedala.


Najbolj brano