Se bliža konec sveta!? Znanstveniki razkrili datum, ko bo izumrlo človeštvo
Ljudje naj bi na Zemlji izumrli čez 250 milijonov let – a to je najboljša možna napoved, ki bi bila realna, če bi takoj prenehali s kurjenjem fosilnih goriv, razkriva nova študija Univerze v Bristolu.
Vse oblike življenja, ki bodo takrat še živele na Zemlji, se bodo morale spopadati s temperaturami med 40 °C in 70 °C, pravijo. Izračuni pa ne upoštevajo toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi sežiganja fosilnih goriv in drugih človeških virov onesnaženja – zato bo naš konec verjetno prišel veliko prej.
To bi bilo prvo množično izumrtje, odkar so izginili dinozavri pred približno 66 milijoni let. Takrat je Zemljo katastrofalno prizadel asteroid, večji od Mount Everesta.
Nastal bo en sam kontinent
Novo študijo o izumrtju sesalcev je vodil dr. Alexander Farnsworth, višji znanstveni sodelavec na Šoli za geografske znanosti Univerze v Bristolu.
»Obeti v daljni prihodnosti se zdijo zelo mračni,« je dejal dr. Farnsworth. »Raven ogljikovega dioksida bi lahko bila dvakrat večja od trenutne ravni. Ljudje – skupaj z mnogimi drugimi živalskimi vrstami – bi umrli zaradi nezmožnosti odvajanja dodatne toplote z znojem, ki bi ohladil njihova telesa.«
Čez 250 milijonov let se bodo vsi zemeljski kontinenti združili in oblikovali superkontinent, znan kot Pangea Ultima, pravijo raziskovalci. Ta naj bi imela obliko krofa s celinskim morjem na sredini – to naj bi ostalo od mogočnega Atlantika.
Večino Zemljine površine naj bi v prihodnosti zasedel Tihi ocean, ki bo obkrožal ta superkontinent. Pangea Ultima je le eden od možnih scenarijev. V vsakem primeru pa so znanstveniki prepričani, da se bodo zemeljske celine počasi združile v eno vročo, suho in večinoma nenaseljivo gmoto.
Plini izpod Zemeljskega površja
Tektonski procesi v zemeljski skorji bi povzročili pogostejše vulkanske izbruhe, ti pa bi v ozračje izpustili ogromne količine ogljikovega dioksida (CO2), kar bi dodatno segrelo planet. K temu bo prispevala še ena, manj znana oblika globalnega segrevanja: sonce postaja vedno svetlejše, s tem pa se ogreva tudi planet.
»Novonastali superkontinent bi dejansko povzročil trojni udarec: učinek kontinentalnosti, bolj vroče sonce in več CO2 v ozračju,« je dejal dr. Farnsworth. Rezultat bi bilo večinoma sovražno okolje brez hrane in vodnih virov, nujnih za preživetje.
»Visoke temperature med 40 in 50 stopinjami Celzija in velika dnevna nihanja, ki jih dopolnjujejo visoke stopnje vlažnosti, bi na koncu zapečatili našo usodo.« Za študijo so znanstveniki uporabili računalniške podnebne modele za simulacijo temperatur, vetra, dežja in vlažnosti.
Rešila bi nas lahko napredna tehnologija
Raziskovalci poudarjajo, da niso upoštevali prispevka emisij CO2 zaradi izgorevanja fosilnih goriv, ki se danes običajno navaja kot največji vzrok za podnebne spremembe.
Ugotovitve kažejo, da bi bilo le nekje med 8 do 16 odstotki kopnega primernega za življenje sesalcev, vendar bodo verjetno vse vrste izumrle. »Nekateri specializirani sesalci bi morda lahko preživeli, vendar bi v vsakem primeru prišlo do množičnega izumrtja,« je dr. Farnsworth povedal za MailOnline.
Akademik je dejal, da bi morda lahko preživeli, če bi zgradili okoljsko nadzorovana zavetišča s kontrolirano klimo. »Vendar bi verjetno morali zgraditi tudi druge objekte za proizvodnjo hrane,« je dejal.
Drugo upanje za človeštvo je oblikovanje civilizacij na planetih izven našega osončja, vendar trenutno za kaj takšnega človeštvo nima tehnologije, zato ta možnost ostaja le teoretična.
»Preživetje bo odvisno od tega, ali lahko pobegnemo s tega planeta, in če ne moremo, ali imamo zmogljivost za uporabo geoinženirskih rešitev za upravljanje podnebja,« je zaključil dr. Farnsworth.
