Bojan Vrbnjak
Audi, BMW ali Mercedes: V luksuznem razredu še vedno zaman iščete kombije. Vsekakor so vedno obstajale individualne predelave pri zasebnih ponudnikih. Mercedes pa je z razredom R, ki je nastal v okviru projekta Vision GST, ustvaril hibrid kombilimuzine in kombija. Pred 20 leti pa je bil na voljo dokaj konkreten predogled potencialnega modela Audi A8 Avant. Dovolite, da predstavimo: Audi Avantissimo.
Audi je takrat svojo zamisel proslavil v velikem slogu: “Avantissimo je dizajn, s katerim Audi dosledno prenaša možnosti koncepta Avant v luksuzni razred: samozavestno zasnovan prikaz največje zmogljivosti, novih oblik in tehnologije prihodnosti. Odločilen korak v Audijevo prihodnost.” Avantissimo je bil vsekakor velik kos pločevine. Dolg je bil 5,06 metra, širok 1,91 metra in visok 1,43 metra. Imel je tudi ploska 245 kolesa in zmogljiv motor iz modela Audi A8, ki je od konca leta 2002 prevzel del dizajna luksuzne kombilimuzine. 4,2-litrski motor V8 z biturbo polnjenjem je zmogel več kot 316 kW (430 KM). Motor je dosegel največji navor z ogromnimi 600 njutonmetri; ta vrednost je bila konstantna v širokem območju vrtljajev. Temu je bilo dodano visokotehnološko aluminijasto podvozje s pogonom na vsa kolesa in zračnim vzmetenjem.
Karoserija vozila Avantissimo je bila izdelana iz aluminija po konstrukcijski metodi Audi Space Frame ASF. To je struktura, ki združuje odlično togost in najnižjo možno težo ter se je že izkazala pri vozilih serij Audi A8 in A2. Audijevi tekstopisci so o videzu vozila zapisali: “Proporcije karoserije združujejo odločno športnost z arhitekturno natančnostjo. Zaradi tankih površin in ostrine obrisov je Avantissimo videti, kot da je bil izklesan iz trdne snovi.” Sami viri svetlobe so bili vedno v navpičnem položaju. Med delovanjem so se reflektorji zasukali do položaja 45 stopinj in tako odklonili svetlobni snop navzgor na cesto. Ko se žarometi izklopijo, se reflektorji zavrtijo nazaj v vodoravni položaj in zaprejo oddajanje svetlobe. Veliki dovodi zraka pod ohišji žarometov so dobesedno poudarjali prisotnost novih svetlobnih enot.
Velika zastekljena prtljažna vrata se lahko z daljinskim upravljalnikom neprekinjeno odpirajo do 70 stopinj. Pod njo je bil na voljo predal, prav tako električno izvlečen, ki je nudil 70 litrov dodatnega prostora. Velike površine strešnega dela so bile sestavljene iz steklene plošče, ki jo je bilo mogoče stalno zatemniti. Na strehi so bili nameščeni tudi dodatni fotovoltaični elementi. Ko je bil motor ugasnjen, so zagotavljali dovolj energije za napajanje parkirnega prezračevalnega sistema vozila. Zadnje sedeže je bilo mogoče nastaviti tudi v posebno sproščen ležeči položaj, podoben tistemu v letalu prvega razreda. Celoten sedež je bilo mogoče vzdolžno nastaviti do 110 milimetrov; naslonjalo se je nato nagnilo za 19 stopinj bolj ravno v primerjavi z začetnim položajem. Nasloni za roke so bili nastavljivi po višini za vsakega potnika posebej, tako na sredinski konzoli kot v oblogah vrat.
Avantissimo je imel vzdolžno drsno prtljažno dno za čim večje udobje pri nakladanju. To se je lahko električno podaljšalo nazaj do 460 milimetrov. Če je bilo treba uporabiti celoten prtljažni prostor, so se zadnji sedeži samodejno zložili naprej. Tla prtljažnega prostora se nato pomaknejo naprej do 750 mm, s čimer se poveča tovorna površina. Poseben poudarek: vse te funkcije ter odpiranje in zapiranje prtljažnih vrat in predala pod tlemi je bilo mogoče preprosto aktivirati z daljinskim upravljalnikom.
V študiji Avantissimo je Audi pred 20 leti predstavil tudi prvo izvedbo takrat novega koncepta upravljanja MMI (Multi Media Interface). Vse glavne funkcije je bilo mogoče izbrati neposredno s pritiskom na gumb. Izbira v meniju je bila izvedena z velikim vrtljivim stikalom in okoliškimi gumbi. Informacije so bile prikazane na zaslonu nad krmilno enoto, ki je bil optimalno nameščen v voznikovem vidnem polju. Dodatno udobje pri upravljanju so zagotavljali gumbi, vgrajeni v volan, s katerimi je bilo mogoče upravljati avdio sistem in telefon, ne da bi bilo treba umakniti roke z volana. Danes je to v nekaterih majhnih avtomobilih že samoumevno.
Zakaj torej standardni Audi A8 Avant vendarle ni nastal? No, leta 2001 je val SUV-jev počasi pridobival na hitrosti in Audijeve tržne raziskave so verjetno ugotovile, da so možnosti za luksuzno kombilimuzino precej omejene. Namesto tega je to vlogo v naslednjih letih prevzel A6 Avant. Od leta 2005 je Avantissimo zamenjal podobno dolg Audi Q7. Uspešno: v času svojega največjega razcveta je Q7 po vsem svetu prodal dobrih 60.000 primerkov na leto.
