Kako je ideja o domačem kefirju prerasla v milijonsko podjetje v Mariboru

Mariborsko podjetje Borgla, katerega ime je sestavljanka priimkov ustanoviteljev Marka Borka in Andreja Glažarja, je svoj prvi izdelek predstavilo pred devetimi leti. Namenjen je bil domači pripravi kefirja.

Izdelek so ustvarili po tem, ko so na družbenih omrežjih opazili objave ljudi, ki so improvizirali ob pripravi kefirja, saj uporabnega izdelka za domačo izdelavo ni bilo. Svojo rešitev so pod blagovno znamko Kefirko ponudili na platformi za množično financiranje projektov Kickstarter in takoj poželi veliko zanimanja.

Nabor izdelkov so do danes že konkretno razširili: z njimi je ob kefirju mogoče pripraviti tudi droži in sire, ali fermentirati zelenjavo in sadje. Mariborčani so pred leti začeli gojiti tudi kulture mikroorganizmov in prodajati kozmetiko.

Čeprav so se razširili na druga področja, ime Kefirko ostaja. “Ime nas povezuje z zgodbo, s katero se je vse začelo,” razlaga soustanovitelj in direktor Borko. “Želimo, da tako ostane, zagotovo pa bomo dodali še nove izdelke, ki bodo vezani na fermentacijo. Morda bomo posel še razširili na izdelke, pri katerih bi lahko porabili surovine, ki nam ostajajo med proizvodnjo.”

Nov izdelek bi lahko predstavili še letos ali v začetku prihodnjega leta.

Skoraj milijon prihodkov od prodaje

V Borgli so lani vknjižili skoraj milijon evrov prihodkov od prodaje (70 odstotkov več kot leto prej) in dobrih 49 tisoč evrov čistega dobička. Slednji je v primerjavi z letom prej občutno narasel in je po navedbah sogovornika zelo odvisen od njihovih naložb v razvoj.

Mariborčani so sicer leta 2022 poslovali medletno slabše, a še vedno končali s 582.883 evrov prodaje, in 6.454 evrov dobička. Prodaja je bila okrnjena, ker so pred dvema letoma zaradi pretrganih dobavnih verig skoraj ostali brez steklenic.

“Bili smo tik pred tem, da nam jih zmanjka. Ostali smo brez celotne proizvodne serije, termine dobave pa so nam samo zamikali,” navajajo v podjetju.

Dobra lanska prodaja se je medtem prevesila še v letošnje leto, pravi Borko, ki sicer konkretnih napovedi ne daje. Po devetih letih poslovanja so imeli pri Borgli lani na računu 334.503 prenesenega dobička. Zaposlenih je sedem ljudi, ob upoštevanju zunanjih sodelavcev ekipa obsega skoraj petnajst oseb.

Letos znova na Kickstarterju

Podjetje Borka in Glažarja, ki sta po izobrazbi industrijski in grafičen oblikovalec, je sredi aprila na Kickstarterju začelo še peto kampanjo. Predstavili so nadgrajen izdelek za pripravo napitka kombuča.

"Izdelek za pripravo kombuče smo sicer že imeli. Zdaj smo volumen prilagodili za uporabo v kuhinji. Prav tako smo v pokrov integrirali sledilnik začetka priprave in filter, ki nevtralizira vonj. Med pripravo prihaja do nizke vrednosti pH, zato lahko vonj pritegne mušice. Dodali smo tudi termometer," izdelek opiše direktor Borgle.

Prek platforme želijo v prvi vrsti preveriti zanimanje ljudi za izdelek, pridobiti prve kupce in obenem pripraviti vsebino za nadaljnje oglaševanje. Iščejo tudi nove partnerje pri proizvodnji.

Izdelek bodo dali na trg predvidoma dva do tri mesece po kampanji, ki se konča 25. maja. V tem času pričakujejo tudi odzive prvih uporabnikov.

Cilj kampanje, ki je postavljen pri slabih 15 tisoč dolarjih (14 tisoč evrov), so sicer presegli v devetih urah.

Tveganega kapitala za zdaj ne potrebujejo

Podjetje je leta 2015 nastalo s pomočjo vlagatelja iz Avstrije. Walter Johann Famler je zagotovil prvo posojilo, do leta 2022 je bil tudi 8,34-odstoten lastnik Borgle. Njegov delež sta pred dvema letoma izplačala Borko in Glažar.

Dodatnega kapitala za zdaj niso iskali. "Večinoma smo delali na množičnem financiranju, kjer smo s predprodajo zbrali denar posameznikov. Na ta način smo razvijali nove produkte in tako delamo še naprej," razlaga Marko Borko.

Bi jih ponudbe tveganega kapitala sicer zanimale? Borko pravi, da tega ne izključuje. "Idej je veliko in se jih zaradi zmogljivosti in kapitala, ki je s tem povezan, še ne lotimo. Če bi se neki partner našel, mislim, da vemo, v katero smer bi širili podjetje. Vendar se aktivno temu še nismo posvetili. Okupirani smo s sprotnim delom, razvojem produktov in nikoli nismo šli v širitev s kapitalskim vložkom."

Sami gojijo kulture

Proizvodnjo sicer širijo z vsakim novim izdelkom, čemur prilagajajo tudi svoje prostore v Mariboru. Ne nazadnje so pred leti tam začeli gojiti kulture mikroorganizmov, za kar je po besedah Borka veliko povpraševanje.

"Sami gojimo kulture za fermentacijo in v tem vidimo velik potencial. Imamo posebne komore, kjer se kulture razmnožujejo. Iz tega prirastka naredimo začetne paketke, ki jih kupci lahko uporabijo za fermentacijo."

Na Štajerskem poteka tudi razvoj in sestavljanje končnih izdelkov. Plastiko, steklo in karton večinoma kupujejo na Hrvaškem, delno tudi na Kitajskem. "Dobavitelje smo v času delovanja že spremenili. Nekaj stvari smo v preteklosti naročali iz Italije, a smo proizvodnjo stekla nato prestavili na Kitajsko. Steklo je bilo pred leti v Evropi težko dobiti," pove sogovornik.

ZDA dosegel tretji kontejner

Letno prodajo med 50 in sto tisoč izdelkov Kefirko. Od pripravkov za proizvodnjo kefirja do fermentacije zelenjave in sadja. Proizvedli bi jih lahko tudi nekaj več, zatrjujejo.

Več kot sedemdeset odstotkov izdelkov prodajo prek spleta, a ne prek svoje spletne strani. Devetdeset odstotkov prodaje namreč poteka pred distributerjev oziroma spletnih trgovcev.

Glavni trgi so države v Evropi, kjer prednjačijo Velika Britanija, Francija in Italija, letos je tretji kontejner z njihovimi izdelki dosegel tudi ZDA. V Sloveniji ustvarijo le okoli deset odstotkov prodaje.

Njihovi tipični kupci so posamezniki, ki si želijo dodatke hrane pripraviti doma, ali tisti, ki jih preprosto veseli fermentacija. V večini primerov so stari med 35 in 55 let in jih zanima zdrav način življenja.