PO SLOVENIJI

Predlog za izlet: grad na griču nad Vranskim (FOTO)

Legenda pravi, da je v njem strašil sam vrag. Danes je tam, visoko nad dolino, samotna kmetija.
Fotografija: Prvič je omenjen že leta 1188; sezidali so ga vitezi Hackenbergi in v njem bivali do 14. stoletja.
Odpri galerijo
Prvič je omenjen že leta 1188; sezidali so ga vitezi Hackenbergi in v njem bivali do 14. stoletja.

Nekaj kilometrov od Vranskega v smeri proti Celju pod grebenom Čretske planine opazimo strmo vzpetino, na kateri se iz gostega gozda dviguje grajska stavba. To je grad Stopnik oziroma Hakenberg. Prvič je omenjen že leta 1188 in velja za najstarejši grad na območju Celja. Sezidali so ga vitezi Hackenbergi in v njem bivali do 14. stoletja.

Takole je bil videti nekoč.
Takole je bil videti nekoč.

Po izumrtju rodbine je grad menjal številne lastnike. Leta 1635 so ga v času lastništva Feliksa barona pl. Schrottenbacha napadli in oplenili uporni kmetje. Do leta 1800 je bil v lasti plemičev, nato pa je prešel v kmečke roke. Zadnji lastniki so se naselili ob vznožju grajskega hriba, kjer so zgradili precej bolj udoben dvorec Marof. Ljudska legenda pravi, da je bil resnični vzrok za selitev iz gradu strah.

Po odhodu plemičev je grad, kot rečeno, prešel v kmečke roke. Kmet, ki se je prvi naselil v gradu, ni imel druge izbire, saj mu je pogorela hiša in je pač nekje moral stanovati. Govorice o strahu so se izkazale za resnične. Komaj je odbila enajsta ura ponoči, že je v gradu strašno zaropotalo. V sobo je planila pošast, podobna medvedu, v resnici pa je bil sam hudič. Kmet je v strahu pričakoval, kaj se bo zgodilo, a se ni nič. Še več, pošast je začudenega kmeta povabila, naj gre z njo. Po strmih stopnicah sta se spustila v klet in prišla v velik prostor, nekakšno delavnico, kjer so vragi kovali denar. Vragi so kmeta bogato nagradili, od njega pa zahtevali, naj jih ne izda, sicer se mu ne bo dobro godilo. Kmet se je držal dogovora, ki ga je sklenil z vragi. Z denarjem je od lastnika odkupil grad, modro gospodaril in srečno živel do konca svojih dni.

Danes je tu kmetija. FOTOGRAFIJI: Janez Mihovec
Danes je tu kmetija. FOTOGRAFIJI: Janez Mihovec

Dandanes se do gradu, ki je še vedno naseljen, sprehodimo iz doline po dovozni cesti. Lahko pa tudi po kolovozu, ki nas popelje prek travnikov in gostega gozda in grmovja, po katerem je grad dobil ime. Obe poti nas torej pripeljeta do starodavnega gradu, v katerem je danes samotna kmetija visoko nad dolino.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije