Tiskane izdaje
Vroča zgodba minulega leta je bil bitcoin in z njim druge kriptovalute, ki so med nove milijonarje izstrelile predvsem mladeniče. Čas bo pokazal, koliko od njih bo ostalo milijonarjev. Kot nekateri, ki jim je uspelo odlično investirati v različnih obdobjih, ne da bi jih nenaden zaton vsakokratne norije potegnil v brezno propada.
Najbolj viden med njimi je prav gotovo Warren Buffett, ki že od leta 1956 prinaša denar svojim strankam (in sebi). Takrat je kot 25-letni mladenič ustanovil družbo in začel upravljati svoj prvi sklad. V šestdesetih letih je svojim vlagateljem prav vsako leto prinesel lep dobiček. In odlično mu je šlo vse od takrat. Je pa v naslednjem desetletju, ko so bile razmere na trgih bolj zahtevne, nekomu uspevalo še bolje kot njemu - vrstniku, rojenem na Madžarskem; to ni nihče drug kot George Soros (rojen je bil kot György Schwartz). Nikomur od velikih upravljavcev v sedemdesetih letih ni uspelo doseči pozitivnih donosov prav vsako leto - nikomur, razen Sorosu. In oba sta še danes, ko štejeta 87 let, še močno aktivna in na trgu še vedno premagujeta pol stoletja mlajše profesionalce.
Borzne napovedi
Analitik Veryan Allen je pregledal, kako točno so različni borzniki napovedali prihodnje gibanje trga v medijih in ugotovil, da so izkušnje neločljivo povezane s pravilnostjo napovedi. Ko so se mediji leta 2013 začeli spraševati, ali bo ameriška borza še nadaljevala z izjemno rastjo ali pa je po dolgem obdobju rasti čas za popravek, je Warren Buffett samozavestno dejal - trenutno z dividendami še ne dobivate vsega, kar podjetja zaslužijo, časi pred nami so še vedno obetavni, podjetja pa vedno večji delež dobička zadržijo v družbi, zato lahko pričakujete, da bodo cene nadaljevale pot navzgor. In imel je prav, ta rast se nadaljuje še danes.
Allen je ugotovil, da se izkušeni investitorji predvsem dobro odrežejo pri napovedovanju obratov na trgu - zavedajo se, da precenjene delnice lahko postanejo še bolj precenjene (in obratno), hkrati pa jim je jasno, da v nedogled to vendarle ne gre. Mlajši investitorji so pogosto preveč pod vtisom zadnje podobne situacije na trgu in vse presojajo skozi prizmo nedavnih dogodkov. Soros in Buffett pa sta pokazala, da ne poznata le številk, temveč tudi psihologijo sodelujočih na trgu. In vsakič znova vesta, kaj je na trgu le začasna anomalija, in znata videti dolgoročen cilj. In zmagujeta pri dolgoročnih napovedih, tako kot je Buffett prav pred kratkim dobil desetletno stavo, kaj se bo izkazalo za boljšo naložbo; pasivno upravljani indeksni sklad ali skladi aktivnih upravljavcev. In stavo dobil z ogromno razliko.
Izkušnje res štejejo, ali kot je zapisal Veryan Allen: očitno primerno znanje nabereš šele do osemdesetega leta, vsi ostali veliki investitorji so še vedno v dobi šolanja.
Še en »vrstnik«
John C. Bogle, oče indeksnih vzajemnih skladov in ustanovitelj Vanguard Group, danes največjega ponudnika vzajemnih skladov na svetu (upravljajo za skoraj nepredstavljivih 4,5 tisoča milijard dolarjev sredstev), je skoraj istih let kot prej omenjena dva, star je 88 let, a ko spregovori, drugi utihnejo in poslušajo. Tudi za letos in bližnjo prihodnost je po svoji tradiciji podal napoved dogajanja na kapitalskih trgih.
In kaj napoveduje? Če vlagate, priporoča ameriški trg. Zaradi globalizacije gredo donosi trgov vse bolj z roko v roki, a kljub temu obstajajo obdobja, ko je pričakovati, da bodo naložbe na globalni trg bolj donosne kot zgolj na največji - ameriški trg. A za prihajajoče obdobje Bogle meni, da ne bo tako. Toda opozarja, da naj investitorji ne pričakujejo tako visoke donosnosti, kot so je bili vajeni. Če je v zadnjih desetletjih donosnost delniških trgov znašala v povprečju kar deset odstotkov na leto, pa naslednje desetletje po njegovem mnenju ne bo doseglo niti polovice tega. Ocenjuje, da bo donosnost ameriškega delniškega trga v naslednjih desetih letih povprečno štiri odstotke na leto.
Wall Street bo stisnilo
Napoveduje, da bo to močno stisnilo družbe na Wall Streetu. Ob težjih razmerah na trgu naj bi k temu vedno bolj pripomogla prav revolucija, ki jo je začel sam Bogle (in traja še vedno, tako da bi jo morda lahko preimenovali v evolucijo) s tako imenovanim pasivnim investiranjem v indeksne sklade. Pri tej strategiji investitorji preprosto porazdelijo svoje naložbe na celoten trg in jih nato pustijo pri miru, kar ne zahteva posebnega znanja in velike količine ekspertiz - to pa pomeni, da ni potrebe po plačevanju izjemno visokih provizij družbam na Wall Streetu, ki naj bi z mnogimi (dragimi) strokovnjaki poskušale za svoje stranke doseči boljši izplen kot preprosto in poceni pasivno investiranje.
Ker se Boglova poceni strategija vedno znova izkazuje za uspešno (kar je s svojo že prej omenjeno stavo potrdil tudi njegov vrstnik Buffett), se vse več kapitala seli v tovrstne naložbe. Po Boglovih besedah je zdaj že 41 odstotkov vseh delnic v rokah pasivnih upraviteljev, številka pa še vedno raste iz dneva v dan. Ob težjih razmerah na trgu v naslednjem desetletju bo ta trend pripomogel, da se bodo mnoge družbe na Wall Streetu znašle v škripcih. In kaj je starosta dejal o bitcoinu? »Izogibajte se bitcoina kot kuge. Sem bil dovolj jasen?«
Glede na njegovo zgodovino pravilnih napovedi verjetno tudi tokrat lahko zapišemo - ko spregovorijo izkušnje, je vredno poslušati.
***
Nove Delove strani Generacija + , ki izhajajo ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili.
Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
