Tiskane izdaje
Koliko prvošolčkov bo septembra zares prestopilo prag celjskih osnovnih šol, še ni znano, saj so za zdaj dostopni le podatki o tistih, ki po stalnem ali začasnem prebivališču sodijo v neki okoliš. V število tako niso zajeti vsi tisti, ki so se od rojstva do vstopa v šolo priselili (ali odselili) v neki šolski okoliš, ali tisti, ki so jim odložili vpis. Vpisi bodo prihodnji teden in kaže, da nekateri otroci ne bodo mogli obiskovati šole, ki jim je najbliže.
Največ težav s premalo prostora je na Hudinji, kamor po podatkih iz šolskega okoliša sodi 80 otrok, skupaj s priseljenimi in odloženimi vpisi pa kar 97. Občina razmere rešuje s prerazporeditvijo otrok na bližnjo OŠ Frana Roša, tiste bolj oddaljene pa bodo vozili na OŠ Ljubečna. V praksi to pomeni, da bodo otroci iz bližnjih ulic, ki do hudinjske šole ne bi prečkali niti ceste, ampak le parkirišča med bloki, obiskovali šolo, do katere bodo morali čez dve zelo prometni cesti. Starši so zato že lani predlagali, da bi k šoli zgradili prizidek, saj projekcije kažejo, da bo ta (pre)polna še vsaj pet let.
Prizidek ostal pri pogovorih
Starši so se z županom Bojanom Šrotom in predstavniki občine o tem pogovarjali že dvakrat, naslednji sestanek bo marca, ko bo že znano, koliko otrok bo vpisanih v novo šolsko leto. Predstavnica aktiva staršev za prizidek Metka Fister pravi, da si prizadevajo predvsem za prizidek k hudinjski šoli, da pa so vse potrebne novih prostorov: »Zadnjih 16 let smo v Celju gradili predvsem telovadnice. Medtem se je predmetnik v šolah spremenil, dobili smo devetletko. Otroci bi morali imeti v prvem razredu igralnico, ki je na Hudinji spremenjena v razred. Na 56 kvadratnih metrih je 30 otrok! Hočemo, da prizidek dajo v proračun, da bi ga prihodnje leto lahko zgradili. Pa tudi na drugih šolah, ki so prav tako prepolne.« Med njimi najbolj izstopa I. osnovna šola, ki se ji v šolskem letu 2019/20 obeta 89 prvošolčkov.
Z občine mirijo, da projekcije niso povsem merodajne: »Priselitve in odselitve med šolskim letom, odložitve šolanja in več drugih dejavnikov vpliva na to, da se številke končnih vpisov močno razlikujejo od številk o vpisu, ki izhajajo iz uradnega stalnega registra prebivalstva. Glede na to, da trenutno potekajo vpisi, je o gradnji katerega koli prizidka prezgodaj govoriti.« V občinski upravi navajajo, da ima vseh devet osnovnih šol zagotovljen prostor v dveh oddelkih za vpis prvošolčkov. Normativ je 28 otrok na oddelek, torej skupno 56 prvošolčkov na šolo. »V šolskem letu 2018/2019 ima šest šol možnost vpisati po tri oddelke prvega razreda, če bodo za to potrebe. Dodatno so bili oblikovani skupni šolski okoliši,« načrte, kam bodo spravili prvošolce, pojasnjujejo na občini.
Gneča tudi, če ne vzamejo nobenega
Realnost je drugačna. Šole namreč prostora za dodaten oddelek prvega razreda nimajo. Hudinjska šola je bila zgrajena po normativih za 18 oddelkov, že zdaj jih imajo 20, razlaga ravnatelj Jože Berk: »To pomeni, da ima šola približno 100 učencev nad optimalnim številom. Vse strokovne analize kažejo, da število učencev bistveno vpliva na kakovost vzgojno-izobraževalnega dela.« Berk poudarja, da ob prenovi šole leta 2000, ko so dobili telovadnico in štiri manjše učilnice, take prostorske stiske niso mogli pričakovati: »Demografski podatki in predmetnik so bili povsem drugačni. Sedanje situacije ni bilo mogoče predvideti.« Hkrati pravi, da bi tudi ob sedanjem številu učencev potrebovali dodatne učilnice: »Odločitev za morebitno gradnjo prizidka ni enostavna. Prav pa bi bilo, da se na podlagi temeljite analize občinskih strokovnih služb čim prej izdela načrt za prihodnja leta.«
Prav to si želijo tudi starši. Fisterjeva je namreč prepričana, da prave analize sploh ni: »Podatke so imeli, pa se ni zgodilo nič. Situacijo rešujejo dva meseca pred vpisi in smo v začaranem krogu. Tako pa bodo raje plačevali devet let prevoze otrok na bolj oddaljene šole. Pa že zdaj, kot so povedali, plačujejo za prevoze pol milijona evrov na leto. V devetih letih je to 4,5 milijona evrov. To pa zagotovo zadošča za kakšen prizidek.«
