Študija: Jadransko morje med najbolj onesnaženimi s plastiko

Dno Jadranskega morja je eno najbolj onesnaženih s plastiko po severovzhodnem delu Sredozemskega morja in Keltskem morju, so objavili v ameriškem znanstvenem časopisu Marine Pollution Bulletin. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da do 80 odstotkov plastičnih odpadkov v Jadransko morje prihaja s kopnega.

ZAGREB > Ob obali Jadranskega morja živi približno štiri milijone ljudi, v turistični sezoni pa se njihovo število poveča skoraj šestkrat, so opozorili v študiji o izzivih plastičnih odpadkov v Jadranu. Podatki so bili prvič objavljeni aprila lani v posebni izdaji hrvaškega časopisa Pomorski zbornik, ki ga pripravlja reška univerza. Kot so dodali, je posebna težava Jadranskega morja, da gre za majhno, plitvo in polzaprto morje.

V južne dele hrvaškega Jadranskega morja večina plastičnih odpadkov, približno 90 odstotkov, pride z vetrom in morskimi tokovi iz Albanije, poroča danes hrvaški novičarski portal index.hr, ki se sklicuje na več znanstvenih prispevkov in raziskav iz preteklih let.

Med 70 in 80 odstotkov odpadkov pride v morje s kopnega, ostalo onesnaženje prispevajo pomorski promet, turistične dejavnosti, navtični turizem, ribištvo in naftne platforme, je za portal izjavil višji znanstveni sodelavec splitskega instituta za oceanografijo in ribištvo Pero Tutman.

Dodal je, da je tudi Sredozemsko morje eno najbolj onesnaženih morij, ker gre za polzaprti bazen, h kateremu gravitira vrsta držav z različnimi civilizacijskimi navadami s treh celin. "Žal raven ekološke zavesti in ravnanja ni povsod na najvišji ravni," je dejal Tutman.

Povedal je še, da plastika predstavlja med 60 in 80 odstotkov odpadkov v evropskih morjih, a je težko oceniti, kolikšen je delež plastike v odpadkih v Jadranskem morju. Izpostavil je, da zajeten delež plastični odpadkov v hrvaškem Jadranu predstavljajo vatirane palčke za ušesa, kar kaže ne samo na slabe čistilne kanalizacijske naprave, ampak tudi na pomanjkanje ekološke kulture prebivalcev, ki paličke mečejo v kanalizacijo in ne v zabojnike za plastiko.

Index je tudi objavil grafični prikaz, ki kaže časovna obdobja razgradnje posameznih materialov v morju. Za plastenke je čas razgradnje ocenjen na 450 let, za pločevinke med 100 in 500 let, medtem ko za steklenice doba ni ocenjena. Kot so objavili, se obarvan les v morju obdrži 13 let, volnene nogavice leto dni, bombažna majica od enega do petih mesecev, papir pa dva do štiri tedne.

---