Golob: eden glavnih izzivov je sprostiti ogromna varčevalna sredstva Slovencev
Namesto o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva je treba govoriti o povečanju njegove produktivnosti, je prepričan predsednik vlade Robert Golob. Kot dodaja, bi to lahko dosegli z večjo usmeritvijo zasebnega kapitala v najbolj propulzivne naložbe, k čemur bi lahko pripomogla necentralizirana unija kapitalskih trgov.
“Danes je eden glavnih izzivov, kako sprostiti ogromna varčevalna sredstva, ki jih imajo naši državljani, da bodo produktivno porabljena. Tako da bi raje kot o konkurenčnosti evropskega gospodarstva govoril o povečanju produktivnosti evropskega gospodarstva, tudi tako, da se zasebni kapital v večji meri usmeri v tiste najbolj propulzivne naložbe,” je ob prihodu na drugi dan zasedanja voditeljev članic, v ospredju katerega so gospodarske teme, povedal premier Robert Golob.
Kot poroča STA, je eden od korakov v to smer po njegovem mnenju unija kapitalskih trgov, ki pa ne bi smela biti povsem centralizirana. Poiskati je treba neko ravnotežje med centralnim nadzorom in lokalnim delovanjem, je dejal.
Prihodnost evropskega notranjega trga
Kako prihranke državljanov zadržati v EU, je sicer eno od osrednjih vprašanj, s katerimi se v poročilu o prihodnosti evropskega notranjega trga ukvarja predsednik Inštituta Jacquesa Delorsa Enrico Letta. Ta poziva k vzpostavitvi unije prihrankov in naložb, ki bi jo razvili iz nedokončane unije kapitalskih trgov.
Poleg na finančne storitve se Letta po pisanju STA v poročilu, ki ga je danes predstavil voditeljem članic unije, osredotoča še na vzpostavitev enotnega trga na področjih energetike in telekomunikacij. Obenem se nekdanji italijanski premier zavzema za vzpostavitev pete svoboščine v okviru notranjega trga, ki bi bila namenjena inovacijam, raziskavam, znanju in veščinam, je pojasnil v sredo.
“Poročilo je obsežno, marsikaj v njem je zelo pozitivnega. Z nekaterimi stališči pa se kot majhna članica Slovenija pač ne more strinjati,” je o Lettovem poročilu dejal Golob. Pri tem je izpostavil centralizacijo nekaterih področij, predvsem infrastrukturnih.
