Vlada je potrdila predlog novele zakona o kazenskem postopku, ta bo zagotovila tudi pravno podlago za učinkovit pregon najtežjih kaznivih dejanj.
Vlada je na 100. redni seji potrdila predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede pridobivanja podatkov s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
Novela bo zagotovila tudi pravne podlage za učinkovit pregon najtežjih kaznivih dejanj, je predstavil po seji ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo veljavno ureditev pridobivanja prometnih in deloma tudi finančnih oziroma bančnih podatkov posameznika s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
Veljavna zakonodaja po mnenju ustavnega sodišča ne prestane preizkusa sorazmernosti. Pravosodno ministrstvo je v predlogu novele zato zaostrilo pogoje za preglede elektronskih naprav.
Po navedbah ministrstva za pravosodje je tako temeljni cilj predloga novele zakona pravočasna prilagoditev postopkovnih določb za pridobivanje prometnih podatkov s področja elektronskih komunikacij in bančnih podatkov z odločbo ustavnega sodišča. Ministrstvo za pravosodje je zožilo katalog kaznivih dejanj, pri katerih je za izsleditev storilca nujna pridobitev prometnih podatkov, izhaja iz predloga novele zakona.
Poleg tega je ministrstvo s predlogom zamejilo trajanje hranjenja prometnih podatkov za namen pridobivanje v okviru kazenskega postopka. “Imamo težko nalogo upoštevati odločbo ustavnega sodišča in hkrati zagotoviti pravne podlage, ki bodo omogočile učinkovito preiskovanje in pregon najtežjih kaznivih dejanj,” je na konferenci dejala ministrica Katič. Meni, da jim je po številnih usklajevanjih uspelo policiji in tožilstvu zagotoviti učinkovita orodja za delo
Novela sicer uresničuje več odločb ustavnega sodišča, med njimi tudi glede predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora. Po sedanji ureditvi je namreč v primeru kratkih kazni obsojenec lahko kazen že v celoti prestal, preden je sodišče uspelo odločiti o predlogu. Glede na novelo pa obsojenec kazni ne nastopi, dokler o predlogu ni odločitve, na katero počaka na prostosti.
Predlog novele implementira tudi dve direktivi Evropskega parlamenta, in sicer glede pravice do dostopa do odvetnika na način, da policija od osumljenca ne sme zbrati obvestil in o tem narediti uradnega zaznamka, če njegov zagovornik ne pride v določenem roku.
Z novelo ministrstvo predlaga še podaljšanje šesturnega zadržanja oseb, katerih zaslišanje bi bilo v prihodnje težko izvedljivo, na največ 12 ur. V praksi se ta določba uporablja v povezavi s kaznivim dejanjem prepovedanega prehajanja meje pri tujcih iz tretjih držav, ki izrazijo namero, da bi vložili prošnjo za mednarodno zaščito.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!