Med imeni govorcev na beneškem forumu za kuratorje sodobne umetnosti, ki naj bi spregovorili kot "vizionarji" in "katalizatorji kulturnega razvoja svoje regije", se je pojavilo tudi ime Dušan Josip Smodej. Zatem ko je bila na spletu objavljena peticija, ki jo je do 12. ure podpisalo 327 podpornikov, je žirija nagrade za mladega likovnega kritika, za katero se je potegoval tudi Smodej, sporočila, da so Smodeja izločili iz ožjega izbora finalistov ter tudi odpovedali njegov govor. Afera Fotopub, ki je predlani pretresla slovensko javnost, je medtem še vedno pod drobnogledom organov pregona.
Na 11. CEI beneškem forumu za kuratorje sodobne umetnosti, ki med drugim poteka pod pokroviteljstvom italijanskega zunanjega in kulturnega ministrstva, pa tudi italijanske nacionalne komisije za Unesco, naj bi skladno z javno objavljenim programom v petek, 19. aprila, na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah kot eden od govorcev nastopil tudi Dušan Josip Smodej. Kako se je ime umetnika, zoper katerega sta zaradi hudih očitkov na ljubljansko okrožno sodišče vloženi kazenski ovadbi, v katerih očitki segajo od spolnega nasilja do hudih telesnih poškodb in goljufije, znašlo med govorci beneškega foruma?
Smodej je bil na naslovni strani dogodka naveden kot eden od treh govorcev, ki se potegujejo za nagrado za mladega kritika (Young Art Critic Award oz. YACA). Gre za kritiško nagrado, ki se letos podeljuje prvič, njen namen pa je poudariti posebno dejavnost kritike mladih kustosov sodobne umetnosti. Za nagrado so se lahko potegovali kustosi, rojeni v srednji in vzhodni Evropi, ki še niso dopolnili 35 let, žiriji pa so morali posredovati recenzijo razstave sodobne umetnosti, ki so jo obiskali med letoma 2022 in 2024. Žirija je nato med vsemi recenzenti izbrala tri finaliste, ki naj bi kot govorci nastopili na letošnjem forumu, o nagradi pa bi v ključni fazi odločalo občinstvo.
Na podstrani, kjer so posamezni govorci predstavljeni, je Smodej edini umetnik, čigar aktivnosti niso podrobneje predstavljene. Prav tako njegov govor ni naveden na časovnici programa, kjer je podrobneje predstavljeno, kdaj in o čem bodo posamezni govorci spregovorili. Njegovo ime so s seznama prijavljenih govorcev po naših informacijah naknadno umaknili kmalu po objavi. Smodej je medtem še vedno naveden na spletni strani revije in kuratorsko-založniške platforme E-flux, na kateri so napoved dogodka poobjavili.
Posnetek strani spletne revije E-flux, na kateri so poobjavili seznam govorcev.
Na spletu se je včeraj pojavila peticija, ki organizatorje beneškega foruma poziva, naj prekličejo udeležbo Smodeja na 11. beneškem forumu ter se jasno opredelijo do njegovega povabila na dogodek. Avtor peticije je prepričan, da se Smodeju ne bi smelo omogočati nadaljnjega opravljanja kuratorske dejavnosti ter strokovnega sodelovanja v mednarodni umetniški skupnosti. Avtor peticije je dodal še, da je zgrožen in ogorčen, da se je ime Smodeja pojavilo med predstavniki govorcev. Do danes se je do 12. ure pod peticijo podpisalo 327 podpornikov.
Malo po 12. uri so na spletni strani Trieste Contemporanea, kjer je predstavljen uradni program 11. edicije beneškega foruma, objavili novo sporočilo, v katerem so navedli, da se je žirija nagrade za mladega likovnega kritika odločila, da Dušana Josipa Smodeja izloči iz ožjega izbora finalistov nagrade. “Posledično je bila odpovedana udeležba gospoda Smodeja kot govornika na 11. CEI beneškem forumu za kustose sodobne umetnosti,” so še dodali.
Na ministrstvu z govorci niso bili seznanjeni
Na ministrstvu za kulturo z dogodkom, programom ali govorci niso bili seznanjeni, prav tako pri organizaciji niso sodelovali. “Ta dogodek ni nikakor povezan z letošnjim nastopom Slovenije na beneškem bienalu ali uradnim slovenskim spremljevalnim programom bienala,” je v pisnem odgovoru pojasnila ministrica za kulturo Asta Vrečko.
“Osebno, na ministrstvu in v stranki Levica ostro obsojamo vsakršno spolno nasilje in imamo do njega ničelno toleranco. Tovrstno nedopustno in nesprejemljivo ravnanje se mora končati, storilci pa morajo za svoja dejanja odgovarjati. Zato sprejemamo in načrtujemo tudi več ukrepov na področju nasilja nad ženskami ter spolnega nasilja in nadlegovanja,” je še dodala ministrica Vrečko.
Na 60. mednarodnem beneškem bienalu bo Slovenijo zastopala umetnica Nika Špan, kurator je Vladimir Vidmar, komisarka pa dr. Martina Vovk, v. d. direktorice Moderne galerije. Uradno odprtje slovenskega paviljona bo potekalo 17. aprila.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko (Foto: Borut Živulović/BOBO)
Kaj je CEI beneški forum?
Kot je navedeno na spletni strani dogodka, gre za bienalni dogodek, ki je tesno povezan z Beneškim bienalom, tj. z eno največjih kulturnih prireditev, v okviru katere so predstavljeni dosežki sodobne umetnosti. Osrednja tema letošnje, jubilejne 60. edicije mednarodne razstave v Benetkah, ki je hkrati tudi najstarejša in največja bienalna prireditev na svetu, je Tujci povsod, potekala pa bo od 20. aprila do 24. novembra.
CEI beneški forum poteka od leta 2001 ter se v okviru predotvoritvenih dogodkov ukvarja s promocijo umetnosti in sodobne kulture ter omogoča izmenjavo kuratorskih praks. Kot še pojasnjujejo organizatorji dogodka, zato vabijo “kustose in strokovnjake s področja umetnosti iz srednje in vzhodne Evrope” ter komisarje Beneškega bienala, odgovorne za nacionalne paviljone držav srednje in vzhodne Evrope.
“Namen in cilj 11. CEI beneškega foruma za kustose sodobne umetnosti je osvetliti nastajajoče vizionarje, ki so katalizatorji kulturnega razvoja svoje regije, in jim zagotoviti platformo za izmenjavo navdihov, ciljev, izkušenj in projektov,” je v izjavi, ki so jo objavili na spletni strani dogodka, pojasnil sklicatelj letošnjega foruma Branko Franceschi. Dodal je, da “ustvarjalni in podjetni posamezniki” na težave, s katerimi se spopada sodobna umetnost, ne gledajo kot na ovire, temveč “priložnosti za inovacije”. “Utelešajo implicitno institucionalno kritiko in ustvarjajo nekonvencionalne povezave v vse bolj razdrobljenem kulturnem ekosistemu,” je še poudaril Franceschi.
Sklicatelj letošnjega foruma je še dodal, da ti posamezniki in agencije v primerjavi z zasebnimi galerijami niso usmerjeni v dobiček, temveč “dajejo prednost kulturni obogatitvi ter povečujejo pretočnost in učinkovitost regionalnega prostora za kulturo”.
Ravno danes je sicer v Milanu odprtje razstave, ki jo Smodej kurira v sodelovanju s Ksenio Lukyanovo. Kot so zapisali v objavi galerije Nomadic Gallery, razstava “On Times (Paradise) Lost raziskuje pojem doma in zatočišča v času vse večje družbene negotovosti. Razmišlja o terapevtski vlogi umetnosti in raziskuje človekovo sposobnost, da najde uteho v spominih in domišljiji. Ali lahko človek sredi nemira in negotovosti najde notranji mir in ustvari raj v sebi? Razstava, ki črpa navdih iz Proustovih in Miltonovih del, vabi k razmišljanju o trenutkih varnosti, ljubezni in odpuščanja v razburkanem svetu.”
Foto: Posnetek zalona/Nomadic Gallery/Instagram
Afera Fotopub še vedno brez epiloga
Avgusta bosta minili dve leti, odkar je policija začela preverjati sume kaznivih dejanj spolnega nasilja na podlagi anonimnih izpovedi, ki so bremenile umetnika in vodjo društva Fotopub Dušana Smodeja. Na Instagramovem profilu pod imenom proti_nasilju_dusana_smodeja, ki je bil v vmesnem času večkrat umaknjen in deaktiviran, so se namreč začela pojavljati pričevanja domnevnih žrtev, ki so Smodeja bremenila spolnih in drugih zlorab. V anonimnih objavah so bila opisana pričevanja deklet o nezaželeni omamljenosti in spolnih zlorabah.
Ljubljanski kriminalisti so pregledali več tisoč komentarjev na družbenih omrežjih, zasegli posnetke video nadzornih kamer in elektronskih naprav ter zgolj v prvem mesecu opravili razgovore z več kot 60 posamezniki, ki bi lahko podali koristne informacije. Ljubljanska policija je preiskovala kazniva dejanja s področja spolne nedotakljivosti, pa tudi s področja gospodarske kriminalitete. Obe preiskavi so zaključili ter na okrožno državno tožilstvo podali kazenski ovadbi.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bila tako 10. januarja lani vložena zahteva za preiskavo zoper enega osumljenega zaradi dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, kaznivega dejanja omogočanja uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi in kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. 29. maja lani je bila kazenska preiskava zoper osumljenca, proti kateremu očitki segajo od spolnega nasilja do hudih telesnih poškodb, tudi uvedena.
Kazensko ovadbo zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj goljufije pa so z ljubljanske policijske uprave na okrožno tožilstvo vložili 16. novembra lani. V tem primeru gre za sum kaznivega dejanja protipravno pridobljene premoženjske koristi. V obeh primerih naj bi obravnavali prav umetnika Dušana Smodeja. V kateri fazi sta preiskavi, nam z ljubljanskega okrožnega sodišča niso sporočili. Pojasnili so nam le, da je zadeva v fazi preiskave, ki poteka.
Fotopub (Foto: Aljaž Uršej/N1)
Delovanje Fotopuba je takrat bolj podrobno pogledalo tudi ministrstvo za kulturo, ki je lanskega junija pojasnilo, da ni ugotovilo hujših kršitev, je pa ministrstvo na prošnjo policije pomagalo pri preiskavi. Pravna mreža za varstvo demokracije pa je konec lanskega leta opozorila na nedopustno počasnost odzivanja organov odkrivanja in pregona. “Pravica prihaja z zamikom, v katerem se potencialni storilci krepijo, žrtve pa šibijo in umikajo,” so tedaj poudarili.
Zadeva še vedno ni zaključena, obtožbe pa niso razčiščene.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje