DOBRODELNI BAZAR

Krekerji imeli okus po kranjski klobasi (FOTO)

Za Florin sklad za pomoč revnejšim dijakom v BIC Ljubljana učenci, učitelji in starši v enem popoldnevu s prodajo lastnih izdelkov zbrali 1070 evrov.
Fotografija: Konopljin smetanov sladoled je kljub mrazu šel za med. FOTO: Janez Petkovšek
Odpri galerijo
Konopljin smetanov sladoled je kljub mrazu šel za med. FOTO: Janez Petkovšek

V Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana je potekal dobrodelni bazar, na katerem so dijaki različnih izobraževalnih programov prodajali svoje izdelke, izkupiček pa namenili Florinemu skladu, ki finančno pomaga dijakom tega srednje- in višješolskega centra v stiski. Na njem so se dijakom, njihovim staršem in obiskovalcem, ki tja prihajajo na kosila, predstavila tudi dijaška podjetja z inovativnimi izdelki.

Okraski za novoletne praznike FOTO: Janez Petkovšek
Okraski za novoletne praznike FOTO: Janez Petkovšek
Pri glavnem vhodu je izdelke prodajalo osem podjetniških skupin, ki delujejo v sklopu šolskega programa za podjetništvo, ta pa je del organizacije JA Slovenija oziroma celo krovnih organizacij JA Europe in JA World. Vsaka ekipa je predstavila tako idejo kot končne izdelke, ob vsakem od teh je bila informativna cena, a je bila le orientacija za kupce, ki so zanje plačali prostovoljni prispevek.
 

Samozadostni ekosistem


V oči sta z najbolj nenavadnim izdelkom padla Matej Nagode in Lea Sodnikar z delniško družbo Ekosistemko. Matej je povedal, da prodajata zaprt ekosistem v steklenički s plutovinastim zamaškom, v katerem so različni mali kaktusi in netresk. Bistvo je, da tako rastlino lahko v stanovanju daš na okensko polico in jo prestavljaš kamor koli, saj zunanji vplivi nanjo ne delujejo.

V nepredušno zaprtem prostoru namreč predhodno z vodo zalita rastlina, ki ima nekaj peska na dnu, humusa nad njim ter malo mahu okoli sebe, sama ustvarja zaprt ekosistemski krog. Zagotavljata, da lahko tako živi kar 40 let, zeleni okras pa sta ocenila na 6,5 evra. V skupini imajo osem sošolcev, ki so pripravljeni po naročilu ugoditi tudi kakšni drugi prošnji kupcev.

Okrasne rastline v zaprtem ekosistemu FOTO: Janez Petkovšek
Okrasne rastline v zaprtem ekosistemu FOTO: Janez Petkovšek
Sara Slavec in Jaka Praprotnik sta v imenu osmih naravovarstvenih tehnikov iz podjetja Kolodontko prodajala 100-gramsko stekleno posodico z naravno pasto za zobe po pet evrov. V njej so kokosovo olje, mentolovi kristali za zadah, stevia za boljši okus, soda bikarbona za belino zob, rastlinski glicerin pa za vezavo vseh komponent in navlažitev ustnic. Nalašč so se izognili plastičnim tubam, steklena posoda pa je primerna za ponovno uporabo. V prihodnosti nameravajo pripraviti še druge okuse in izdelke za ustno higieno.

Dijaka Ermin Korać in Manja Miklavčič sta prodajala glutenske in brezglutenske grisine, pomočene v različne naravne barve oziroma semena (uporabili so kurkumo, rožmarin, sezam, mak, aktivno oglje in rdečo peso v prahu). Vse so zapakirali v biorazgradljive vrečke z zadrgami za večkratno odpiranje.

Podjetje Brbončice se je predstavilo pod geslom Kar si brbončice zaželijo, to brbončice dobijo. In v lesene mini škatlice oziroma v papirno vrečko so Tina Margon, Manca Nahtigal in Patricija Šinkovec, dijakinje na programu za živilsko-prehranskega tehnika, dale po štiri čaje posebnih okusov (jabolko in brusnica, indijska konoplja, kopriva in sivka, pa glog in kopriva ter jabolko in cimet) v biorazgradljivih filtrskih vrečkah.

Podjetna dekleta so prodajala krekerje z okusi naših pokrajin. FOTO: Janez Petkovšek
Podjetna dekleta so prodajala krekerje z okusi naših pokrajin. FOTO: Janez Petkovšek
Od vseh so svoje izdelke najhitreje razprodali člani skupine Čebela, d. d., saj so njihove medene kruhke v obliki čebele za en evro dijaki razgrabili takoj po poldnevu (očitno so bili pred kosilom že močno lačni). Veronika Zupanc Korošec, Lara Tošić in Kaja Ferjan so kot zastopnice devetih dijakov ponujale krekerje z okusi kranjske klobase, s piransko soljo in rožmarinom, šalotke in bučnih semen, tolminskim sirom oziroma s sestavinami, značilnimi za manjše kraje. Prodajale so jih po enotni ceni 1,8 evra, najbolj pa je šel v promet kran'čan z okusom po kranjski klobasi.
 

Prodajala know-how


Klemen Jančič in Matija Ahlin pa nista »prodajala«, saj sta le predstavljala svoje znanje. Imenovala sta ga Matija in Klemen pečeta, gre pa za predstavljanje nove generacije slaščic. Njuna ideja je namreč stare in tradicionalne jedi spremeniti v nekaj novega, in to na višji ravni. Nove recepte za posamezne slaščice in pekovske izdelke, kot sta kruh z drožmi, tiramisu ... promovirata prek facebooka in instagrama, med drugim sta pripravila tudi 11-minutni videospot s predstavitvijo celotnega postopka priprave.

Svoj profil osvežujeta enkrat na teden, v pripravi imata tudi spletno stran, ko bosta končala študij in začela posel, pa bosta imela med sledilci že nabor bodočih strank, ki jih bosta naslavljala.
 

Smetanov sladoled


Med mladimi obiskovalci je največ navdušenja požela delniška družba KOKO. Hana Manfreda in Pia Fistrovič, dijakinji 4. letnika programa živilsko-prehranski tehnik, sta prodajali sladoled, ki sta ga pripravili skupaj s še tremi dijakinjami. Mleko in alpska smetana kot osnova sta v razmerju ena proti ena, v sladoledu pa so kot dodatek še bio konopljino olje, sladkor v prahu in karamela. Na njih so različni posipi – karamelšid (mešanica karamele in arašidov), koščki cimetovih piškotov in bela čokolada. Čeprav je 120-mililitrski lonček stal kar 2,99 evra in je bil zunaj mraz, je sladoled šel za med, saj takega okusa v slaščičarnah in trgovinah še ni.


V veliki jedilnici so dijaki prostovoljci prodajali razne izdelke, kot so jabolčni sok ali kis, čaji, začimbe, pekoče omake, brinovo dišeče eterično olje, gozdarske barvice in svinčniki, zapestnice, obeski za ključe, magnetki, mila, novoletni obeski iz testa, voščilnice, iz domače šolske pekarne in slaščičarne pa rumove kroglice, mešane piškote, lizike, mafine.

Čeprav so bile cene večinoma od enega do treh evrov, so letos v enem popoldnevu zbrali kar 1070 evrov prostovoljnih prispevkov. Zbiranje denarja v dobrodelne namene prek Florinega sklada bo trajalo še ves teden. Vsako leto z njim že več kot deset let pomagajo dijakom v stiski, a poznajo tudi druge stalne oblike pomoči. Eni zbirajo star papir, mnogi učitelji pa kot anonimni botri posameznim dijakom vsak mesec nakažejo po nekaj deset evrov pomoči. 

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije