Hrvaška vlaga milijone v energetski projekt, ki zanima tudi Slovenijo
Evropska komisija je Hrvaški prižgala zeleno luč za izplačilo 25 milijonov evrov državne pomoči za širitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk.
Evropska sredstva iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost proti krizi bodo pokrila del državne pomoči družbi LNG Croatia, ki je upravljalec terminala, so še sporočili iz Evropske komisije, povzema STA.
Po zadnjih medijskih izjavah pristojnih je investicija ocenjena na okoli 40 milijonov evrov.
Ukrep bo po navedbah komisije podprl namestitev dodatnega modula za ponovno uplinjanje z zmogljivostjo 250.000 kubičnih metrov na uro na obstoječem terminalu LNG na Krku. Tako bo nova največja zmogljivost ponovnega uplinjanja znašala 700.000 kubičnih metrov na uro, kar ustreza 6,1 milijarde kubičnih metrov na leto.
Komisija je ukrep ocenila na podlagi pravil EU o državni pomoči. Ugotovila je, da je projekt potreben za zagotovitev oskrbe Hrvaške in regije jugovzhodne Evrope s plinom, hkrati pa pomaga pri diverzifikaciji oskrbe z energijo in odpravi odvisnosti od ruskih fosilnih goriv v skladu z načrtom REPowerEU, ki je po ruskem napadu na Ukrajino del finančnega mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi.
Kakšna je vloga Slovenije?
Za to, da bi EU finančno podprla nadgradnjo terminala na Krku in njegovo navezavo na plinovodno omrežje do Bavarske, se je zavzemala tudi Slovenija. Bistveno večja bo sicer naložba v nadgradnjo plinovodnega omrežja, ki bo transport plina proti severu omogočala.
Slovenija predstavlja pomembnega deležnika v projektu kot tranzitna država za pretok plina iz Hrvaške proti Avstriji in Bavarski. Ob tem se zavzema, da se v ta namen, kolikor je to mogoče, nadgradi že obstoječa trasa.
Načrti o nadgradnji in povezavi prek Slovenije in Avstrije do Bavarske obstajajo že nekaj časa. Slovenski in hrvaški premier Robert Golob in Andrej Plenković sta ga omenjala tudi julija med srečanjem v Zagrebu, ko sta državi podpisali solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom. Golob je takrat poudaril, da Hrvaška s terminalom na Krku postaja pomembno energetsko vozlišče, Slovenija pa s tem objektom in solidarnostnim sporazumom dobiva dostop do alternativne oskrbne poti.
