Bruselj žuga kitajskim avtomobilistom
Če ne boste sodelovali, vam lahko določimo višje uvozne dajatve. To Evropska komisija sporoča trem kitajskim proizvajalcem električnih vozil, ki jih preiskuje zaradi domnevnih dampinških cen.
Evropska komisija od lanskega oktobra preiskuje kitajske proizvajalce električnih avtomobilov. Bruselj namreč sumi, da svoje izdelke na trgu Evropske unije prodajajo po dampinških cenah, ki jih omogočajo subvencije kitajske države, in da z nepošteno konkurenco škodijo evropskim proizvajalcem.
Komisija je marca sporočila, da je našla “zadostne dokaze”, da uvoz novih električnih vozil iz Kitajske Evropi pomeni nelojalno konkurenco. Komisar za trgovino Valdis Dombrovskis je pred dnevi za bruseljski Politico povedal, da bi se preiskava lahko končala “pred poletnimi počitnicami”.
Evropa kot dobičkonosen trg
Kitajski proizvajalci s prodajo v EU ustvarjajo lepe dobičke, ugotavlja sveže poročilo analitske hiše Rhodium. Primer: eden največjih proizvajalcev BYD z modelom Seal U, ki se na Kitajskem prodaja za 20.500 evrov, v EU pa za 42 tisoč evrov, na domačem trgu ustvari približno 1.300 evrov dobička, v Evropi pa 14.300 evrov na avtomobil.
Subvencije, ki jih je kitajska država delila proizvajalcem za raziskave in razvoj ter za postavljanje tovarn, pa niso edini razlog, zakaj lahko kitajski proizvajalec električne avtomobile proizvaja za precej nižjo ceno kot njegov ameriški ali evropski konkurent.
Še eden je cena baterije, ki predstavlja od 30 do 40 odstotkov stroškovne cene električnega vozila. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je ta za petino nižja kot v Evropi in ZDA. Podobno je pri jeklu in drugih komponentah.
Hitra rast prodaje
Tudi kitajska podjetja tako zdaj poskušajo zajahati val povečanega povpraševanja po električnih vozilih v Evropi, ki ga praktično vse države dodatno spodbujajo s subvencijami. Večja proizvajalca BYD in SAIC že načrtujeta lastno proizvodnjo na stari celini. Velike presežne kapacitete kitajske industrije pa med oblikovalci politik vzbujajo bojazen, da bi se lahko pritisk na evropski trg kmalu okrepil.
Lani je bil po analizi, ki sta jo objavila Financial Times in Wall Street Journal, vsak peti električni avtomobil, prodan v Evropi, kitajskega porekla. Letos bi lahko bil vsak četrti. Če se omejimo samo na kitajske blagovne znamke, je njihov delež 11-odstoten, do leta 2027 pa bi se lahko povečal že na 20 odstotkov, so na podlagi analize bruseljskega združenja Transport & Environment poročali tuji mediji.
Ne sodelujejo
Politico pa je dobil tudi vpogled v dopise, ki jih je Evropska komisija konec aprila poslala kitajskim podjetjem BYD, SAIC in Geely ter v katerih naslovnike opozarja, da ji niso predložili vseh zahtevanih informacij, ki jih potrebuje za izračun deleža subvencioniranja v ceni njihovega električnega vozila.
Kot izhaja iz članka, je Komisija podjetja prosila za podatke o subvencijah, poslovanju in dobavnih verigah. V pismu navaja, da bo, če podatkov ne bo dobila, višino uvozne dajatve za električna vozila določila sama, glede na razpoložljive informacije. S tem namiguje, da bo lahko dajatev tudi visoka.
Odvetniki kitajskih podjetij vsebine dopisov niso komentirali. Je pa iz dokumentacije po poročanju Politica razvidno, da so na primer v podjetju Saic prepričani, da ima Komisija dovolj podatkov za izračun subvencije – s čimer se Komisija očitno ne strinja.
Ostra Francija, pragmatična Nemčija
Komisija je dopise razposlala v dneh pred visokim obiskom iz Kitajske. Predsednik Ši Džinping je namreč včeraj začel uradni obisk v Franciji, obiskal pa bo še Madžarsko in Srbijo.
Prav Francija je bila glavna pobudnica bruseljske preiskave proti kitajskim proizvajalcem. Njihov prodor na domači, francoski trg je pred časom že omejila tako, da je spremenila pravila za subvencije za električna vozila. Te je vezala na ogljični odtis, s čimer je iz nabora subvencioniranih vozil na francoskem trgu izločila kitajske proizvajalce.
Nemčija je, ko je govor o dodatnih dajatvah za kitajski uvoz, precej bolj zadržana. Avtomobilska združenja opozarjajo, da bi carine lahko vodile v trgovinsko vojno med EU in Kitajsko ter ogrozile veliko delovnih mest v Nemčiji, za katero je kitajski trg zelo pomemben.
Velja pa tudi obratno: Evropa je največji prodajni trg za kitajska električna vozila. Posledično je pričakovati, da bosta Ši Džinping in francoski predsednik Emmanuel Macron pomemben del debate posvetila subvencijam za električna vozila, piše Politico.
Kitajska je sicer v začetku leta napovedala podobno preiskavo morebitne nelojalne konkurence za uvoženo žganje iz Evrope, kar so nekateri videli kot odgovor na evropsko napoved zvišanja dajatev na električne avtomobile. Glavna tarča naj bi bil francoski konjak.
Visoka cena za zaščito industrije
Kot piše Politico, se preiskave, kot je ta, ki jo zdaj izvaja Evropska komisija, praviloma končajo z uvedbo oziroma zvišanjem dajatve na uvoz v EU. Za električna vozila je trenutno v veljavi 10-odstotna uvozna dajatev.
Komisija lahko določi za različne odstotke za posameznega proizvajalca, verjetno pa bo določila višjo uvozno dajatev za celoten kitajski trg.
Že omenjeno poročilo analitske hiše Rhodium Group je pokazalo, da so kitajski proizvajalci električnih vozil tako konkurenčni, da bi dobiček ustvarjali tudi pri 15- do 30-odstotni uvozni carini, kakršno naj bi načrtovala EU. Analitiki menijo, da bi bile ‘za resno bolečino’ potrebne carine v višini 50 odstotkov cene.
To bi dvignilo ceno kitajskih avtomobilov za uvoznika in končnega kupca v Evropi.
Primer koles
Kot zanimivost, EU ima že dlje časa posebno protidampinško dajatev za kitajska kolesa. Kupec ali uvoznik vsakega kolesa, narejenega izven EU, mora plačati carino in davek na dodano vrednost (DDV). Če gre za kolo iz Kitajske, pa še 48,5-odstotno protidampinško dajatev; za električno kolo je ta celo 62,1-odstotna.
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je po uvedbi visokih dajatev za uvoz električnih koles iz Kitajske v letu 2019 opozorila na velik učinek na končno ceno in svetovala previdnost pri spletnih nakupih.
Ob uvozu e-kolesa s ceno 700 evrov je namreč treba plačati 434 evrov protidampinške dajatve, 120 evrov izravnalne dajatve (ta naj bi uravnotežila učinek subvencioniranja proizvodnje na Kitajskem), 285 evrov DDV ter še 42 evrov za plačilo carine iz tretje države. To pa pomeni, da je končna cena električnega kolesa dejansko 1.582 evrov – več kot dvakratnik prodajne cene pri trgovcu.
