Izložba Brd in Vipavske doline

Prihodnje leto bo konec projektnega delovanja vinoteke Solum v središču Nove Gorice, ki je odprla vrata pred petimi leti. Od takrat se je iz trgovine, ki je ponujala okoli sto vin 35 pridelovalcev, predrugačila v vinski bar s trikrat večjo ponudbo. Zastopani so vsi štirje primorski vinorodni okoliši, prodajo pa veliko več vin iz dveh severnejših: Brd in Vipavske doline.

Vinoteka Solum v središču Nove Gorice je pred petimi leti začela delovati kot projekt Mestne občine Nova Gorica, sofinanciran s spodbudami EU za pospeševanje prodaje lokalnih vin z ožje Goriške. Zamišljena je bila kot trgovina z vini in kot pravi sedanji vodja Soluma Gregor Cvetrežnik, “bi se tam točila v kozarec le vina iz spodje Vipavske doline.” Vendar je že njegova predhodnica Petra Rutar ponudbo zastavila tako, da je na novogoriškem Bevkovem trgu nastal vinski bar s široko izbiro steklenic tako za pokušino kot za prodajo.

Potrojili ponudbo

Vinskih barov v Novi Gorici in okolici niti ni tako malo. Ima pa Solum navinski karti okoli 300 etiket 90 pridelovalcev iz Brd, Vipavske doline, slovenske Istre in s Krasa, kar je okvirno trikrat toliko kot na začetku svoje poti pred petim leti. “Prodamo po 40 odstotkov briških in vipavskih vin ter po deset odstotkov tistih s Krasa in iz Istre,” je Cvetrežnik opisal, katera vina gredo bolj v promet. Po njegovih izkušnjah je zlasti delež prodanih vipavskih vin fenomenalen in povpraševanje po njih narašča. Glede na sorto pa prednjačijo bela vina, čeravno razmerje niha glede na sezono. Vodja vinoteke razlaga: “Poleti gostje več pijejo sveža bela vina, jeseni in pozimi rdeča, macerirana, odležana.”

“Poleti gostje več pijejo sveža bela vina, jeseni in pozimi pa rdeča, macerirana, odležana.”

Gregor Cvetrežnikvodja vinoteke Solum

Velika večina obiskovalcev je domačinov, delež tistih italijanskih narašča. Za mizami v notranjosti in na terasi se lahko hkrati posede 60 ljudi in kot ocenjuje sogovornik, niti ne bi bilo treba bistveno povečati zmogljivosti lokala. Se je pa ob posameznih priložnostih zgodilo, “da smo imeli hkrati 'zunaj' 150 kozarcev.” Tako je bilo na primer ob nedavnem novogoriškem rallyju in razumljivo je, da Cvetrežnik samo pozdravlja, če se v mestu, v središču, dogajajo različne prireditve. Tedaj je prihodek kajpak višji, toda sogovornik k temu dodaja še en vidik. Namreč, da se v množici lahko najdejo tudi tisti, ki postanejo redni gosti.

Ti lahko v Solumu razen vin naročijo še kraft pivo ene pivovarne, tri vrste sadnih sokov, pridelanih na Goriškem, žgane pijače in kavo. Na voljo je tudi nekaj hrane - sirov, suhomesnatih izdelkov, po novem še hladnih ribjih jedi in vnaprej pripravljenih toplih prigrizkov, ki jih popečejo v pečici. Obisk je možen od srede do nedelje.

Kaj po zaključku projekta?

Kako bo vinoteka, ki je plod sodelovanja med Mestno občino Nova Gorica, Hitom in Zavodom GOST na Planoti, delovala po zaključku projekta, iz katerega so sofinancirali nakup opreme, pa se vpleteni še dogovarjajo.

Cvetrežnik bi se oklepal lokalne ponudbe, ki pa bi jo selekcioniral, in koncepta wine bara. Idealno bi bilo imeti zraven bistro z omejeno ponudbo toplih jedi. Toda slednje v zdajšnjih prostorih ni mogoče, saj so premajhni, nastane pa tudi problem kadra. Trenutno ima vinoteka le dva zaposlena, eden je Cvetrežnik, medtem ko si za povečan obseg dela na vrhuncih obiska, navadno ob petkih in sobotah zvečer, pomaga z več študenti, ki se izmenjujejo. Bi pa bilo možno tudi zdajšnje prostore vinoteke preurediti, drugače razporediti opremo, kar je nenazadnje ideja našega sogovornika. Podobo Soluma, ki je trgovinska, bi predrugačil v barsko. Vendar, kot rečeno, bo to stvar dogovarjanja.

---