Minister Šarec o pomenu EU: “Če bi bili sami, bi živeli veliko slabše”

Slovenija 06. Maj 202414:22 4 komentarji
Marjan Šarec
Foto: @MO_RS/X

V Gornjem Suhorju pri Vinici, kjer je leta 1945 strmoglavil bombnik, je potekal dan slovensko-britanskega prijateljstva. Obrambni minister Marjan Šarec je ob tem izrazil veselje, saj je imela Velika Britanija v drugi svetovni vojni eno najpomembnejših vlog pri obrambi Evrope in zmagi nad tretjim rajhom.

Pri spominski plošči v Gornjem Suhorju pri Vinici, kjer je leta 1945 strmoglavil bombnik z britansko posadko, so danes obeležili dan slovensko-britanskega prijateljstva.

Slavnostni govornik je bil obrambni minister Marjan Šarec, ki je opozoril, da nihče nima pravice drugi državi kratiti njene suverenosti, ozemeljske celovitosti in načina življenja.

Šarec je izrazil veselje, da danes obeležujejo dan slovensko-britanskega prijateljstva, saj je imela Velika Britanija v drugi svetovni vojni eno od najpomembnejših vlog pri obrambi Evrope in zmagi nad tretjim rajhom. Pri tem je pomembno vlogo odigralo tudi britansko letalstvo, ki je v bitki za Veliko Britanijo v spopadu z nemško Luftwaffe izbojevalo prvo pomembno bitko proti Nemčiji.

Spomnil je, da so Nemci s svojimi zavezniki v drugi svetovni vojni skušali izničiti druge narode, med njimi tudi slovenskega. “Naj si nihče ne dela utvar, da bi Slovenci obstali, če bi zmagal tretji rajh. Nikakor ne bi, kajti okupator je nekatere Slovence samo izrabil za svoje cilje, ko pa jih ne bi več potreboval, bi jih zavrgel, saj slovenski jezik ni veljal za jezik, enakovreden jeziku narodov tretjega rajha,” je ob tem opozoril.

Zato smo lahko po ministrovih besedah “danes še toliko bolj ponosni in veseli, da lahko slavimo prijateljstvo med dvema narodoma, ki sta zavezana demokraciji, vladavini prava in temu, da se bosta vedno borila za pravice šibkejših”.

Spomnil je tudi na vojno v Ukrajini, ob tem pa bil kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki da se zateka v zgodovino, da bi dokazal, da Ukrajina ni vredna, da bi bila neodvisna država. “Tudi Slovenci smo izgubili veliko ozemlja v zgodovini, a to ne pomeni, da se zatekamo nazaj v zgodovino, pač pa priznavamo meje in ureditev, ki veljajo danes,” je dejal. Dodal je, da noben voditelj nima pravice drugi državi kratiti njene suverenosti, ozemeljske celovitosti in načina življenja.

Opozoril je tudi na nujnost spoštovanja lastne države in lastne vojske ter tega, da smo člani EU in zveze Nato: “Kajti če bi bili sami, bi živeli veliko slabše, kot živimo danes, kar potrjujejo tudi številke.”

Slovesnosti se je poleg številnih domačinov udeležila tudi veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji Tiffany Sadler, tokrat še zadnjič v vlogi veleposlanice. V nagovoru je dejala, da je zgodba o britanskih pilotih posebna, današnji dogodek pa je lahko opomnik na prijateljstvo in zavezništvo med Slovenci in Britanci. “Posebej danes, ko je spet vojna v Evropi, v Ukrajini, so prijateljstva, zavezništva in pogum še posebej pomembni. Upamo, da bo Ukrajina kmalu spet svobodna iz suverena,” je dejala.

Podobno kot Šarec je izpostavila pomen članstva Slovenije in Velike Britanije v zvezi Nato.

Črnomaljski župan Andrej Kavšek je ocenil, da je današnja slovesnost ne le simbol spoštovanja do pogumnih mož, ki so se borili za svobodo, temveč je tudi opomin, da sta “mir in prijateljstvo vrednota, ki jo moramo ohranjati in negovati”. “Naj bo ta dan opomin, da smo skupaj močnejši in da lahko s skupnimi močmi gradimo boljši jutri za vse nas,” je dejal.

Na Gornjem Suhorju pri Vinici je 31. marca 1945 strmoglavil britanski bombnik B 24 Liberator VI, ki je sodeloval pri napadu britanskih in ameriških bombnikov na letališča, železniška križišča in tovarne v avstrijskem Gradcu. V nemškem obrambnem protinapadu je bil zadet, dokončno pa ga je z zadetkom v rezervoar z gorivom onesposobil nemški lovec, ki ga je dohitel nekje nad Celjem.

Iz letala so s padali pravočasno izskočili štirje od devetih članov posadke, ostali pa so skupaj z bombnikom strmoglavili. Štirje so umrli, peti član pa je bil huje poškodovan in je pozneje umrl. Preživeli člani posadke so 2. aprila 1945 s partizanskega letališča Krasinec v Beli krajini odleteli v svojo bazo.

Leta 2018 sta takratni predsednik države Borut Pahor in takratna britanska veleposlanica Sophi Haney na kraju, kjer je strmoglavil bombnik, odkrila spominsko obeležje, ob katerem obeležujejo dan slovensko-britanskega prijateljstva.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje