Slovenija proti načelu “obvezne solidarnost”, ki ga članicam EU vsiljuje Evropska komisija!

Datum:

Evropska komisija je v sredo, 23. septembra 2020 predlagala nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri nujni reformi sistema. Do zastoja je prišlo zaradi spornih migracijskih kvot, ki jih je spomladi 2015 predlagal tedanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. V Bruslju sicer zatrjujejo, da spornih obveznih kvot za premeščanje iz leta 2015 ni več, vendar določena obveznost glede premeščanja še ostaja. Tako zdaj, pri snovanju novega pakta, predstavlja največji izziv najti rešitev za opredelitev solidarnosti pri obravnavi migrantov. Pakt temelji na načelu prožne, a obvezne solidarnosti. Vzpostavlja se tako imenovani mehanizem “obvezne solidarnosti”. Solidarnost bo obvezna v primeru resnih primerov pritiskov na azilni sistem članice in v primeru izkrcanja prebežnikov rešenih na morju. Članice bodo lahko pomagale pri premeščanju migrantov, vračanju ilegalnih migrantov in z raznimi oblikami operativne podpore. Na primer s krepitvijo zmogljivosti na področju azila, sprejema ali vračanja. Načelu obvezne solidarnosti nasprotujejo številen države, med njimi je tudi Slovenija. Naša država namreč zagovarja načelo prostovoljne solidarnosti.

Je pa res, da je trenutna situacija z epidemijo v Evropi odmaknila fokus od samih migracij, pa tudi širši geostrateški prostor ne rešuje migrantske problematike, tako da ni za pričakovati, da bi se v bližnji prihodnosti migracije zmanjševale, prej lahko pričakujemo, da se bodo še povečevale,” je v oddaji povedal strokovnjak za varnostna vprašanja Denis Čaleta in dodal, da se bo v prihodnosti v Evropski uniji potrebovalo novo delovno silo, zato bo treba gledati migracijske pristope tudi skozi te oči.

Predlog komisije je v Temi dneva komentiral strokovnjak za varnostna vprašanja na Inštitutu za korporativne varnostne študije Denis Čaleta. Predlog komisije je požel burne reakcije, je pogovor začel voditelj in novinar Luka Svetina in  strokovnjaka vprašal, kako daleč smo od nekega konsolidiranega migracijskega pakta. Čaleta je pojasnil, da se je treba zavedati, da je to šele začetek, kar je poudarila tudi Evropska komisija, ko je predstavila ta predlog. Pričakuje se predloge Evropskega parlamenta in še posebej predloge posameznih držav. Da bo predlog sprejet, bo predvidoma trajalo leto ali dve, je povedal Čaleta in dodal,  da komisija pričakuje, da bi predlog lahko stopil v operativno veljavo nekje v začetku leta 2023.

“Kaj pomeni odločen “ne” ministrstva za zunanje zadeve temu predlogu in, ali je to velik preobrat, glede na dosedanjo politično prakso?” je Čaleto povprašal Svetina. Po kakšen načelu bi Slovenija sploh sprejemala migrante? “Lahko rečemo, da je to določen odmik od dosedanje politike na tem področju,” je dejal Čaleta. “Verjetno je vlada pri tej odločitvi vzela v zakup, da bo Hrvaška kmalu vstopila v Schengen in Slovenija ne bo več mejna schengenska država. Vendar pa bi bilo treba poudariti, da si Slovenija zaradi svoje geostrateške lege tako trdega pristopa ne more privoščiti. Predvsem zato, ker bi bila obsojena na to, da če bi slučajno prišli do nacionalnih pristopov, kot smo jih bili vajeni ob velikih migracijskih tokovih, bi se nam zelo hitro lahko zgodilo, da bi Republika Avstrija in Republika Italija zaprli svoje meje in bi Slovenija postala nek žep v teh migracijskih tokovih – kar pa absolutno ni v nacionalnem interesu Republike Slovenije. Zato bi določen del razbremenitve ali transferja teh migrantov v druge države bil absolutno potreben”, je še pojasnil Čaleta.

V prihodnosti se število migracij ne bo zmanjševalo

Svetino je še zanimalo, kako velika je trenutno varnostna grožnja v luči grozečega drugega vala epidemije covida-19. Ilegalni prehodi meja se namreč večajo v zadnjih mesecih. Strokovnjaka je vprašal, kakšno jesen pričakuje na južni meji in na balkanski migracijski poti. Dejstvo je, je s svojim odgovorom pričel Čaleta, da so migracije pogojene tudi z letnimi obdobji. Zima, zaradi vseh specifik, ki jih prinaša tako na sredozemskem morju kot tudi na sami balkanski poti, postreže z manjšimi količinami migracij v tem obdobju. “Je pa res, da je trenutna situacija z epidemijo v Evropi odmaknila fokus od samih migracij, pa tudi širši geostrateški prostor ne rešuje migrantske problematike, tako da ni za pričakovati, da bi se v bližnji prihodnosti migracije zmanjševale, prej je pričakovati, da se bodo še povečevale,” je bil mnenja Čaleta.  Je pa treba povedati tudi to, da imamo večinoma opravka z ekonomskimi migranti in manj z begunci, ki bi nekako prišli pod okvir te zaščite in upravičenega vstopa.

Denis Čaleta (Foto: Nova24TV)

“V Evropski uniji prihaja do nasprotujočega si dejstva, da se bo rabilo novo delovno silo. Zato bo treba gledati migracijske pristope tudi skozi te oči,” je za konec pristavil Čaleta. Ponovno smo na točki, kjer je EU pripravljena vsiljevati uvoz migrantov, zato da bi zagotovila poceni delovno silo, namesto, da bi delala na povečanju rodnosti v Evropi, ki je rekordno nizka. Posledice takšne kratkovidne politike pa bodo na lastni koži občutili državljani držav članic EU.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...