Priznanje Palestine na vladi sredi februarja

Ministrstvo za zunanje zadeve in predsednik republike vsak na svojem bregu glede priznanja Palestine.

Objavljeno
31. januar 2018 13.24
Redna seja Državnega zbora - interpelacija vlade 23.novembra 2016 [vlada,Državni zbor,parlament,interpelacije]
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Predsednik odbora za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat je po pričakovanju prekinil obravnavo sklepa o priznanju Palestine kot države. Hkrati pa je dovolil tudi široko razpravo na to temo, pri čemer se je izkazalo, da obstajajo resna razhajanja v tej občutljivi zunanjepolitični zadevi.

Predsedujoči Jožef Horvat (NSi) je kot vzrok za prekinitev razprave na temo priznanja palestinske države navedel dejstvo, da vlada še ni pojasnila stališča do priznanja nove bližnjevzhodne države. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je pred odborom sicer zatrdil, da je ministrstvo za zunanje zadeve, ki je bilo s sklepom vlade 21. decembra 2017 zadolženo za pridobitev ocen in analiz morebitnih posledic za Slovenijo, če bi se odločila priznati Palestino, zbralo vsa poročila. Kljub temu je vlada danes vsa ministrstva pozvala, da podajo svoje analize do 12. februarja. Minister Erjavec takšno potezo vlade obžaluje, ker za kaj takega ne vidi pravih vzrokov. Današnji poziv vlade ministrstvom potrjuje namige, da bi se priznanje Palestine lahko zavleklo v pomlad, ko sta na dnevnem redu le že dve redni seji državnega zbora, in sicer marca in aprila, nato pa se bo že začelo predreferendumsko obdobje in državni zbor ne bo več zasedal.

Na seji OZP se je izkazalo, da slovenska politika ni usklajena glede vprašanju priznanja Palestine. Zunanji minister Erjavec je zagovarjal tezo, da je mirovni proces na Bližnjem vzhodu zamrl in da so se okoliščine, potem ko so ZDA priznale Jeruzalem kot prestolnico Izraela, tako spremenile, da bi bilo priznanje Palestine pravi odgovor za ponovni zagon pogajanj. »Danes je pravi trenutek,« je pojasnil Erjavec, ker so si v zadnjih treh letih prizadevali za skupni nastop držav članic EU, a se je to izkazalo za misijo nemogoče. Zunanji minister je omenil, da so Francija, Belgija, Luksemburg, Irska in Portugalska države, v katerih potekajo resne razprave o priznanju Palestine. To pomeni, da ni nujno, da bi bila Slovenija osamljena, nasprotno, pravi Erjavec, »lahko bi postala lokomotiva na poti priznanja«.

Foto: Ibraheem Abu Mustafa/Reuters

Čustvena diplomacija

Predstavnik predsednika republike Ernest Petrič je opozoril na preveč čustveno zunanjo politiko, ki bi se lahko izkazala ob morebitnem priznanju Palestine. »Ni razlogov, da bi morali Palestino priznati zdaj. Ne vidimo razlogov, da bi priznanje pripomoglo k rešitvi,« je mnenje predsednika republike Boruta Pahorja posredoval Petrič. Namesto tega predlaga, da bi državni zbor sprejel deklaracijo o podpori rešitvi dveh držav (Izraela in Palestine), kar da bi bilo bolj skladno z dosedanjimi stališči zunanje politike EU. Petrič je tudi ocenil, da bi soliranje pri tej temi lahko ogrozilo pozicije in zavezništva Slovenije pri drugih temah.

Ker se je v državnem zboru oblikovala široka koalicija, ki je naklonjena priznanju Palestine (SMC, Desus in SD ter Levica in Stranka Alenke Bratušek), ni dvoma, da bi morebitni sklep o tem dobil večino. Zdaj so vse oči uprte v vlado, ki pa glede na današnji sklep pred 12. februarjem ne bo dala nič od sebe. Erjavec ne ve, zakaj vlada ne bi o tem razpravljala še v petek, ko bo zasedala vlada.

Na koalicijo so leteli očitki iz vrst SDS, da s soliranjem pri Palestini potiska Slovenijo iz zahodnega sveta v tretji svet. Prvak SDS Janez Janša je namigoval, da bi v ozadju lahko bilo tudi financiranje Irana (glede na domnevno pranje denarja v NLB), ki si želi uničenja Izraela. Po njegovem mnenju Erjavec s priznanjem Palestine igra na čustva volivcev, jugonostalgijo in neuvrščenost, a od tega Slovenija ne bo imela nobene koristi.