Kaj vemo o malo znanem ruskem tajkunu, ki ima eno največjih slovenskih podjetij

Slovenska industrija jekla (SIJ), eden največjih industrijskih konglomeratov pri nas s 3.800 zaposlenimi, je od leta 2007 v večinski ruski lasti. Največji podjetji skupine sta SIJ Acroni z Jesenic in SIJ Metal z Raven na Koroškem.

Andrej Zubicki, ki si lastništvo deli z državo – ta ima 25 odstotkov plus eno delnico –, je sin Borisa Zubickega, nekdanjega poslanca dume in člana stranke Vladimirja Putina. Zubicki je bil od 90. let lastnik ruskega metalurškega holdinga Industrial metallurgical holding (IMH), katerega osrednje podjetje je Koks.

Leta 2007 je vlada Janeza Janše večinski paket delnic SIJ najprej prodala podjetju Dilon, ki je bilo prek nizozemskega podjetja Dilon Cooperatief v lasti Koksa. Rusko podjetje pa je dve leti pozneje Dilon Cooperatief po takratnem poročanju Dnevnika prodalo članom družine Zubicki: očetu Borisu ter sinovoma Andreju in Evgeniju Zubickemu.

Oče je v tistih letih veljal za odločevalca v družini, po njegovi smrti v letu 2017 in začetku delitve premoženja pa naj bi se brata po poročanju medijev sprla, kar naj bi botrovalo Evgenijevem izstopu iz lastništva SIJ. Kot je navedeno v zadnjem objavljenem letnem poročilu Dilon Coöperatief za leto 2021, je junija 2018 svoj delež v nizozemskem podjetju podaril mami Galini Zubicki. V letu 2020, ko je SIJ izdajal obveznice, je tako v uradnem prospektu pisalo, da ima Andrej Zubicki 50-odstotni delež, mama Galina Zubicki 32-odstotnega, preostanek pa so imeli v lasti manjšinski deležniki.

Julija 2022 pa je tudi mama, sodeč po navedbah v letnem poročilu, svoj delež prenesla na Andreja Zubickega, ki je od takrat 82-odstotni lastnik družbe Dilon Cooperatief.

Andrej Zubicki je od leta 2017 tudi predsednik uprave SIJ, a se v slovenski javnosti le redko pojavlja. Uradno prebivališče ima prijavljeno ob obali Ženevskega jezera, blizu Lozane.

Evgenij medtem obvladuje ruski del imperija družine Zubicki.

Nakazali 70 milijonov preveč

Čeprav je od prodaje treh četrtin SIJ Rusom že 17 let, eno vprašanje iz leta 2007 ostaja neodgovorjeno.

Podjetje Dilon, ki ga je družina Zubicki ustanovila za namen prevzema, je moralo takrat za delež plačati 105 milijonov evrov. A računsko sodišče je v reviziji pred desetimi leti ugotovilo, da so Rusi na skrbniški račun pri notarju, na katerega so nakazali kupnino v štirih obrokih, nakazali 70 milijonov preveč. Ministrstvo za gospodarstvo je računskemu sodišču pojasnilo, da jim je presežek vrnilo.

Zakaj se je to zgodilo, nikoli ni bilo pojasnjeno, je nedavno spomnila Mladina. Računsko sodišče pa je revizijo sklenilo z ugotovitvijo, da je bil postopek prodaje, ki ga je vodilo ministrstvo za gospodarstvo Andreja Vizjaka, neučinkovit in netransparenten.

Rekordna prodaja v energetski krizi

Družbe v skupini SIJ so v petih letih po nakupu večinsko izpolnile zaveze glede števila zaposlenih, poslovanja in naložb, so v letu 2012 poročali mediji. Skupina je z izgubo poslovala le v kriznem letu 2009. Država je imela do leta 2012 tudi možnost, da Rusom proda še preostalo četrtino podjetja, a je ni izkoristila.

Tudi po letu 2012 je podjetje raslo v močnega izvoznika, odnos z državnim solastnikom pa so zaznamovala predvsem nizka plačila dividend. Država je praviloma soglašala z odločitvami ruskega večinskega lastnika, po poročanju medijev pa je svoje stališče zaostrila v času spora med bratoma Zubicki. Takrat je SDH po poročanju Siol.net med drugim “javno opozoril, da korporativno upravljanje, ki je na dnevni bazi podrejeno klicem iz Moskve, ni skladno s slovensko zakonodajo”.

Ko so se v letu 2021 kazali prvi nastavki energetske krize, to na rezultate skupine, ki je eden največjih porabnikov plina, sprva ni vplivalo negativno. Nasprotno, rezultati so bili rekordni. V letu 2022 je skupina prvič presegla milijardo evrov prihodkov; zaradi prelivanja visokih cen energentov na kupce so ti segli vse do 1,3 milijarde evrov.

Lani pa je nato SIJ znova posloval z izgubo, kar so pripisali ohlajanju in še vedno povišanim stroškom energentov.

Ločitev ali umikanje premoženja?

S poslovnega vidika rekordno leto 2022 pa je prineslo drug izziv za Andreja Zubickega. Brat Evgenij je namreč že 8. aprila 2022, mesec in pol po začetku vojne v Ukrajini, pristal na evropskem seznamu sankcioniranih ljudi.

V nasprotju z Evgenijem, ki živi in deluje v Rusiji, Andrej in mama Galina Zubicki nista bila nikoli na seznamu, prav tako ni javno znana nobena aktivnost slovenskih uradnih organov v tej smeri.

Konzorcij francoskega raziskovalnega medija Mediapart.fr, nemške nevladne organizacije Civilni forum za izterjavo premoženja (CIFAR) in mreže raziskovalnih medijev European Investigative Collaborations (EIC) je preiskoval, ali ruski oligarhi umikajo premoženje izpred oči francoskih uradnikov tudi prek družinskih članov.

Pri tem je navedel tudi primer Andreja Zubickega. V julija lani objavljenem članku piše, da sta imela Zubicki in njegova žena Viktorija Kazak v Franciji od leta 2004 podjetje, ki je imelo v lasti vilo na Azurni obali. Zubicki je bil 51-odstotni lastnik, Kazak je imela ostalih 49 odstotkov. Septembra 2022, torej nekaj mesecev po bratovi uvrstitvi na seznam sankcioniranih ruskih državljanov, sta z ženo v ločitvenem postopku sklenila “delni dogovor” o delitvi premoženja. S tem je Zubicki lastniški delež v podjetju, ki ima v lasti vilo, prenesel na ženo.

Že pred prenosom lastništva je Zubicki na vilo vpisal zaznambo, ki mu omogoča najem 24,8 milijona evrov posojila pri monaški podružnici francoske banke Société Générale.

Pri tem je medij opozoril, da je Svet EU junija lani sprejel sklep, v skladu s katerim lahko države na seznam sankcioniranih predlagajo tudi ožje družinske člane poslovnežev, ki delujejo v Rusiji. A sodna praksa je pokazala, da samo sorodstveno razmerje ni dovolj. Tako mora evropska država, ki bi želela zamrzniti premoženje družine določenega poslovneža, dokazati, da je družinski član vpleten v posle sankcioniranega sorodnika ali da mu pomaga pri izogibanju sankcijam. To pa seveda zahteva “podrobno preučitev vsakega primera posebej”, je za Mediapart.fr pojasnil Édouard Gergondet, odvetnik, specializiran za sankcije, ki dela v odvetniški družbi Hughes, Hubbard & Reed.

Na našem zunanjem ministrstvu so nam na vprašanje, ali so kdaj preverjali premoženje članov družine Zubicki, odgovorili, da je postopek predlaganja oseb na seznam sankcioniranih zaupen.

Kazak pa zdaj v ločitvenem postopku, kot je prejšnji teden poročal Dnevnik, po lastnih navedbah zahteva polovico premoženja Zubickega, katerega ključni element je delež v SIJ. Kje poteka ločitveni postopek, v kateri fazi je, nam Zubicki ni želel povedati. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali je delna delitev premoženja kakorkoli povezana s sankcijami proti ruskim državljanom.

Kazak pa je za Dnevnik dejala, da ločitev poteka od leta 2017 in da naj bi bila zdaj končana, delitev premoženja pa še poteka. Če to drži, se je torej ločitev začela precej pred vojno in sankcijami.

Vezi z domačo državo

Kako tesne so še vezi Zubickega z družino in matično državo, ni jasno.

Kot navedeno, naj bi se z bratom sprla, medtem ko ima njuna mama Galina pri nas še vedno podjetje Ezora. To ima v bilanci za 2,2 milijona evrov naložbenih nepremičnin, zastopa pa ga Dmitrij Davidov, ki je hkrati tudi zastopnik podjetja Excelsitas v lasti Andreja Zubickega ter nadzornik SIJ.

Da je Andrej Zubicki tudi po sporu z bratom, ki deluje v Rusiji, ohranil vezi z domačo državo, nakazuje dejstvo, da je bil vse do začetka vojne v Ukrajini častni konzul Rusije pri nas. Dovoljenje za odprtje konzulata mu je marca 2014 podelila vlada Alenke Bratušek. Konec februarja 2022, tri dni po začetku vojne v Ukrajini, pa je takratni zunanji minister Anže Logar preklical izdajo soglasja Slovenije k imenovanju za vseh pet ruskih častnih konzulov.

SIJ: Gre za osebne zadeve

Na Zubickega smo naslovili več vprašanj, vezanih na ločitveni postopek in sankcije. Iz SIJ so nam odgovorili, da gre za osebne zadeve predsednika uprave. “Razumemo, da obstaja interes za to temo, vendar medije prosimo, da spoštujejo zasebnost in o tem ne odpirajo javne razprave. (…) Medije prosimo, da v zvezi s tem, kaj bi lahko bilo, ne špekulirajo.”

V družbi poudarjajo, da dogajanje ne vpliva na poslovanje skupine SIJ, katere prednostna naloga je dolgoročna vzdržnost poslovanja skozi zagotavljanje visokokakovostnih jeklenih izdelkov, skladno s strateškimi in trajnostnimi usmeritvami podjetja.

Tudi v drugem lastniku SIJ, SDH, so nam povedali, da so seznanjeni z omenjenim ločitvenim postopkom, vendar zadeve zaradi osebne narave ločitvenega postopka ne komentirajo.

Preprodaja Perutnine Ptuj

Zubicki sicer, kot omenjeno, velja za človeka z dobrimi povezavami v slovenski politiki in gospodarstvu. Je pa vsaj dvakrat prek SIJ povlekel poteze, ki so odmevale v javnosti.

Prvi tak primer je bil SIJ-ev prevzem Perutnine Ptuj v letu 2015. Takrat je jeklarska skupina s 40 milijoni dokapitalizirala Holding PMP v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj na čelu z Romanom Glaserjem.

Hkrati naj bi se tedanji vodilni menedžerji perutnine dogovorili še za en posel. Podpisali so namreč opcijske pogodbe o prodaji njihovih deležev v Holdingu PMP. Skupaj so imeli 5,5 odstotka, SIJ pa je s tem postal večinski lastnik.

Sum vezanega posla so pozneje preiskovali kriminalisti, ki naj bi po takratnem poročanju Siol.net “preiskovali, ali so bile bogate opcijske pogodbe v resnici ‘nagrada’, zaradi katere so štirje nekdanji menedžerji Perutnine vztrajali pri zaprtem vplačilu dodatnega kapitala, torej brez povabila drugim zainteresiranim ponudnikom.”

Že takrat naj bi se za nakup zanimal ukrajinski MHP, ki je nato leta 2018 Perutnino kupil od SIJ za okoli 220 milijonov evrov.

Kriminalisti so zoper Glaserja in še tri nekdanje člane uprave Perutnine podali ovadbe, tožilstvo pa je nato na sodišče vložilo zahtevo za preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril. A zdaj so nam na tožilstvu povedali, da je sodišče zahtevo zavrnilo. Ker se tožilstvo ni strinjalo z odločitvijo sodišča, je vrhovno državno tožilstvo na vrhovno sodišče vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, a jo je sodišče leta 2022 zavrnilo.

SIJ je delež v Perutnini Ptuj kupil v času, ko je bila članica uprave SDH Nada Drobne Popović. Ta se je leta 2018 preselila na mesto finančne direktorice SIJ, kjer pa je ostala le leto dni. Že oktobra 2019 je namreč začasno prevzela vodenje Petrola, kjer je bila do lanskega decembra. Zadnje mesece pa se spet omenja kot možna članica uprave SDH, ki jo zdaj vodi Žiga Debeljak.

Prejemal pomoči, izplačal dividende

V sicer kratkotrajen kratek stik z državno politiko pa je SIJ Zubickega prišel tudi v času energetske krize. Kot smo pisali, je bil SIJ pred letom 2022 precej zadržan pri izplačevanju dividend, ki pa so se po začetku vojne, kot se vidi iz spodnjega grafa, precej povečale. Prav tako so se v letu 2022 močno povečala izplačila poslovodstvu, ki je po navedbah v letnem poročilu prejelo 21 milijonov evrov, štirikrat več kot v letu 2021 (5,4 milijona evrov).

Sredi lanskega leta pa je odločitev za novo izplačilo dividend povzročila kar nekaj jeze v javnosti. Podjetji SIJ Acroni in SIJ Metal sta bili namreč med desetimi največjimi prejemniki državnih pomoči zaradi visokih cen energentov, njuna obvladujoča družba Slovenska industrija jekla pa je vseeno izglasovala za 5,8 milijona evrov dividend.

Zakon je sicer določal, da prejemniki subvencij ne smejo izplačati dividend v ali za leto 2023. A v SIJ so pojasnjevali, da dividendna omejitev ne velja, ker so pomoči prejemala hčerinska podjetja, dividendo pa je izplačala krovna družba. Dodali so, da je izplačilo podprl tudi državni SDH.

Sprva so z gospodarskega ministrstva Matjaža Hana sporočili, da izplačilu dividend v SIJ ni mogoče oporekati. Dva tedna pozneje pa je vlada Roberta Goloba o tem spregovorila na seji in sprejela sklep, da mora agencija Spirit, ki je izplačevala energetske pomoči, zahtevati vračilo že danih ter zamrznitev še neizplačanih pomoči.

Takrat se je ugibalo, ali gre za željo, da bi preprečili manipulacije pri pomočeh, ali morda za politično ‘opozorilo’ Tiborju Šimonki, ki je viden član ekipe Zubickega. Kot predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je bil Šimonka namreč precej glasen kritik ukrepov države v energetski krizi.

SIJ je zamrznitev izplačila pomoči prerekal na sodišču in uspel. Ta mesec je agencija Spirit jeklarskim podjetjem izplačala pomoči.