Raje modni hit kot maska, odvržena na ulici ...

Uradno v Sloveniji ni dileme, ali maske da ali ne, se pa o tem razplamti polemika vsakič, ko vlada odredi strožje ukrepe zoper novi virus. Ki jih izvoljeni funkcionarji v javnosti še najbolj in vedno znova kršijo. Poslej moramo maske nositi v gneči, čeprav ta sama po sebi ni podrobno definirana. Brez maske ne smeš na tržnico in po centru mesta. Če se bo virus še bolj širil, bo kmalu obvezna še na domačem vrtu, na poti do smetnjaka, ob odklepanju poštnega nabiralnika in vsakič, ko bi nameravali glasno izreči kritiko na račun vlade, države, politikov ...

Maske takšne in drugačne. Dostopne v lekarni, trgovini z zdravstvenimi pripomočki, na spletu, tudi v butikih ... Cene višje kot pred epidemijo, a nižje kot sredi nje. Je pa nujna previdnost pri nakupu, saj morajo biti tiste troslojne kirurške, ki so za enkratno uporabo in jih zdravstvena stroka najbolj priporoča, opremljene z vsemi predpisanimi certifikati, saj tržišče preplavljajo tudi ponaredki.

Bolje je, da so ljudje navdušeni nad maskami iz blaga, ki jih dojemajo kot modni dodatek, kot pa, da si masko za enkratno uporabo nataknejo po sili razmer, nato pa jo zalučajo na tla. Kjerkoli in kadarkoli v okolju.

Da ne more govoriti z masko in dihati, je v državnem zboru ob lastni interpelaciji izjavil odstopljeni minister Hojs in si črno masko iz blaga hitel snemati. Debelo je gledal ter se čudil, ko so preostali poslanci in predsedujoči odločno zahtevali, naj si jo takoj natakne, ker je maska v vseh zaprtih javnih prostorih v zadnji odredbi vlade izrecno zapovedana.

Za razliko od Hojsa pa javno in na glas ne tarna armada trgovcev, natakarjev, uradnikov, zdravstvenih delavcev, ki morajo med delom nositi masko. Ne javka množica čistilk, ki hitijo čistiti poslovne prostore, šole, lokale, stranišča ... in se pod maskami dodatno potijo ter dušijo. Včasih je kateri tudi slabo.

Zagonetka pa je razdeljenost stroke glede nošenja mask. Morda bi bil domnevni cvet domače stroke v vladni svetovalni strokovni komisiji manj zagret zagovornik mask, če bi svetovna strokovna elita oblikovala enotno mnenje. Pa ga ni ne slovenska ne svetovna, tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ne. Ta si še najbolj premišlja in zato s sporočili bega ljudi. Pred dnevi je spet oznanila, da zdravi ljudje ne morejo okužiti drugih in zato ni nobene potrebe, da bi zdravi nosili zaščitne maske. Mnenju WHO in drugim dvomljivcem ugovarjajo nekateri ugledni strokovnjaki, med njimi tudi slovenski zdravnik prof. dr. Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije in predavatelj na ljubljanski medicinski fakulteti. Ihan poudarja tudi: “Edina solidarnost, ki se v času povečane nevarnosti širjenja epidemije pričakuje od vsakega človeka, je zgolj to, da v druge ljudi ne pljuva kapljic svoje sline in ne prši svoje nosne sluzi! ... Virus namreč potuje prek kapljic sline in nosne sluzi in če kdo enači osebno svobodo s pravico do pljuvanja v druge, bi se moral zamisliti nad sabo!”

Očitno pa je zaradi novega virusa ena najbolj donosnih dejavnosti izdelava mask. Tudi tistih iz blaga. V Sloveniji gredo za med vse iz potiskanega bombaža ljubkih ter elegantnih vzorcev in barv. Kupujejo jih mladi in stari, ljudje vseh poklicev in navad. Zato, ker so obvezne, a si želijo imeti lepe in večkrat uporabne maske. Ena od lastnic nekega butika v Ljubljani priznava, da ima z maskami že od aprila dalje večji promet in zaslužek, kot ga je imela pred epidemijo z modnimi oblačili vseh vrst.

Čeprav je znano, da so pralne maske občutno slabša zaščita v primerjavi s kirurškimi, so pa menda bolj prijazne in dopuščajo boljše dihanje. Lahko jih, kar je za nekatere prav tako pomembno, z barvo in vzorcem kombiniraš z obleko, supergami, torbico ... Zato so postale pravi modni hit. Kot svoj reklamni izdelek jih ponujajo tudi nekatera podjetja, organizatorji posameznih prireditev, bankirji ... Vse potrošniki takoj razgrabijo.

Če so maske iz blaga manj varne, so vsaj pralne in dolgotrajno uporabne, če jih njihovi uporabniki redno redno perejo in likajo. Bolje je, da so ljudje navdušeni nad maskami iz blaga, ki jih dojemajo kot modni dodatek in zadnji krik mode, kot pa da si masko za enkratno uporabo nataknejo po sili razmer, nato pa jezno zalučajo na tla kot cigaretni ogorek. Na pločnik, cesto, plažo, travnik, v morje ... Kjerkoli in kadarkoli. Zato so odvržene maske iz umetnih snovi povsod že velik okoljski problem, podobno kot plastične vrečke.

Velikokrat uporabljene maske za enkratno uporabo so lahko tudi nevarne in zdravju škodljive. Postajajo namreč gojišče virusov in bakterij, še zlasti če so odložene na policah avtomobilov, zataknjene za vzvratnimi ogledali, stlačene v torbe in torbice, žepe, pod sedeže motorjev. Nekatere so med tem že obledele, se stanjšale, spremenile, naprašile ... Bile so že večkrat poslinjene, prepojene z znojem, vanje so lastniki tudi že kihali, kašljali ... Vsaka taka maska bolj škodi kot varuje, četudi jo je uporabljal en sam lastnik. Pozablja pa, da jo nosi že veliko dni ali tednov. Kar je podobno kot da bi več tednov uporabljal isti papirnati robec ali več tednov neprekinjeno nosil isto majico ...

Za človeško naravo sta značilni malomarnost in poenostavljanje. Zato ne preseneča, da valjajo nekateri isto masko za enkratno uporabo v avtu ali žepu tedne dolgo zato, da je vedno pri roki za nujen opravek. Pozabljajo pa, da je že tolikokrat prepotena in poslinjena maska že po dveh dneh zrela samo še za smetnjak. Če bi se namreč s tako masko človek znašel sredi gruče samih z novim virusom okuženih, bi bil z njo v enaki nevarnosti, kot če bi se poljubljal z okuženim. Kar najbrž nihče ne bi hoté storil ...


Preberite še


Najbolj brano