sreda, 15. maj 2024 leto 29 / št. 136
1. maj: Zakaj je Karl Marx danes še vedno zelo aktualen?
Karl Marx | VIR: Pixsell
V zadnjih letih smo priče številnim kritikam in celo zasmehovanju dela Karla Marxa.
Ob največjem delavskem prazniku je zato na mestu vprašanje, ali je marksistična teorija danes še relevantna?
Kratek odgovor na to vprašanje se glasi: vsekakor.
Marx je ponudil najbolj pronicljivo analizo kapitalizma, kar jih imamo.
Marx je namreč ponudil najbolj pronicljivo analizo kapitalizma, kar jih imamo.
Vse njegove glavne napovedi o kapitalizmu, vključno z naraščajočo neenakostjo, naraščajočo nestabilnostjo in krizami, propadom srednjega razreda in transformacijo v delavski razred, vse bolj ponižujoča narava dela in druge so se po vsem svetu - uresničile.
O Marxu se zato danes razpravlja, njegove analize kot pomembne ocenjujejo tudi današnji znani ekonomisti, kot so Thomas Piketty in Janis Varufakis, o kapitalizmu in nujnosti njegove transformacije pa se pogosto razpravlja tudi v Slovenji.
Njegovi razlogi zanje so se izkazali za pravilne, čeprav so izraženi v besednjaku, ki ga danes ekonomisti malo uporabljajo: naraščajoča avtomatizacija, padajoče stopnje dobička, povečan pritisk na iskanje novih trgov in podobno.
Zdelo se je, da se njegove napovedi o vse bolj revolucionarni naravi delavskega razreda uresničujejo v Evropi šele 50 let po njegovi smrti, vendar se od takrat niso nikoli zares prijele v Ameriki ali po svetu.
Marx ni bil zagovornik posebne alternative kapitalizmu in je bil v svojih nekaj kratkih razpravah o socializmu ali komunizmu (morda 50 strani od 50 zvezkov njegovega in Engelsovega dela) vedno namenoma nejasen.
Toda ob tem je potrebno razumeti, da Marx v prvi vrsti ni bil zagovornik posebne alternative kapitalizmu in je bil v svojih nekaj kratkih razpravah o socializmu ali komunizmu (morda 50 strani od 50 zvezkov njegovega in Engelsovega dela) vedno namenoma nejasen.
Torej se ga neuspeh sovjetskega komunizma pravzaprav ne tiče, čeprav je seveda mogoče (neutemeljeno) trditi, da je za to kriv Karl Marx.
Njegovo delo stoji ali propade kot analiza in kritika kapitalizma, meščanske družbe, kot jo je imenoval.
Njegova mojstrovina se imenuje Kapital. In ne samo, da delo ostaja prepričljivo, ampak se o njem še 150 let po objavi njegovih idej razpravlja, medtem ko so imena njegovih kritikov - pozabljena.
Marxova kritika kapitalizma ni v tem, da so kapitalisti zlobni ljudje.
Marx izrecno trdi, da kapitalistov ne obravnava v rožnati luči, ampak jih v tej knjigi in njegovih analizah na splošno obravnava kot tiste, ki jih imenuje »nosilci družbenih odnosov«, kot ljudi, katerih vedenje je v veliki meri določeno z njihovim družbenim položajem in omejitvami.
Da je imel pri napovedi o samodestruktivnosti kapitalizma Karl Marx prav je nedavno ocenil tudi Nouriel Roubini, ki je pravilno napovedal gospodarsko krizo leta 2008 in mnoge prelomne dogodke zatem.
Misli Karla Marxa ostajajo danes pomembne iz več razlogov, zlasti v tem, kako obravnavajo dinamiko kapitalizma in družbenih struktur.
Tukaj je nekaj vidikov njegovih teorij, ki niso zgrešili cilja:
Družbene strukture in ekonomski interesi: Marxov koncept, da so politična gibanja in intelektualne zasnove tesno povezani z družbenimi strukturami in kolektivnimi ekonomskimi interesi, je še vedno ploden koncept.
To idejo, ki jo pogosto imenujemo model baze in nadgradnje, je mogoče uporabiti v sodobni politiki za razumevanje trka različnih političnih vizij, povezanih z ekonomskimi interesi.
Izkoriščanje in dominacija: Marxov vpogled, da navidezno proste in prostovoljne tržne menjave vsebujejo elemente dominacije in izkoriščanja, ostaja relevanten. Čeprav so se oblike izkoriščanja morda razvile, je osnovno dinamiko še vedno mogoče opaziti v različnih svetovnih gospodarskih praksah.
Razredna analiza: Razredna analiza družbe je še vedno ustrezna, zlasti če upoštevamo globalne neenakosti in prakse transnacionalnih korporacij, ki še naprej izkoriščajo delovno silo v iskanju dobička.
Gospodarske krize: Marxovo opažanje, da so gospodarske krize neločljivo povezane s kapitalističnim sistemom, dokazujeta pogostost in resnost finančnih padcev v zadnjih letih.
Večina niti za socializem, še manj za kapitalizem. #bizarka https://t.co/h0zPqqlXxL
— Janč (@YanchMb) April 30, 2024
Odtujenost: Koncept odtujenosti, kjer se delavci odtujijo od svojega dela, izdelkov, ki jih proizvajajo, in lastne človečnosti, je še vedno opazen v številnih sodobnih delovnih okoljih.
Ideološki nadzor: Ideja, da so ljudje pod ideološkim nadzorom in se tega pogosto ne zavedajo, se sklada s trenutnim stanjem individualizma in potrošniške kulture.
Eden glavnih Marxovih očitkov je tudi bil, da kapitalizem spodbuja neenakost, saj temelji na kopičenju bogastva majhne manjšine ljudi na račun večine.
Neenakost lahko povzroči vrsto družbenih težav, od revščine in brezdomstva do politične nestabilnosti in socialnih nemirov.
Marx je tudi trdil, da kapitalizem ustvarja inherenten konflikt med interesi kapitalistov, ki imajo v lasti proizvodna sredstva, in delavcev, ki prodajajo svoje delo, da bi zaslužili plačo, ta konflikt pa se lahko kaže v različnih oblikah, kot so izkoriščanje, nepošteni delovni pogoji, in nizke plače, kar lahko prispeva k občutku odtujenosti in nezadovoljstva med delavci.
Neenakost lahko povzroči vrsto družbenih težav, od revščine in brezdomstva do politične nestabilnosti in socialnih nemirov.
Poleg tega je Marx poudaril, da je kapitalizem nagnjen h krizam, kot so gospodarske recesije, zaradi inherentne nestabilnosti sistema, ki temelji na zasledovanju dobička, ta nestabilnost pa ima lahko daljnosežne posledice, vključno z izgubo delovnih mest, zapiranjem podjetij, in padec življenjskega standarda.
In vse to drži še danes.
Marxove metode analize in njegova kritika kapitalizma zagotavljajo orodja za interpretacijo in potencialno spreminjanje sveta na bolje, zaradi česar so njegove ideje še vedno pomembne v 21. stoletju.
Čeprav se vse Marxove napovedi niso uresničile in se nekateri njegovi koncepti lahko štejejo za zastarele in jih sprejema samo del ekonomistov (Marksovo delovno teorijo vrednosti, na primer), je njegova kritika kapitalizma še vedno utemeljena in pomembna za razumevanje današnjega sveta.
