Sreda, 5. 8. 2020, 18.54
3 leta, 8 mesecev
Sindikalist: Hofer s to akcijo verjetno poskuša pridobiti državno pomoč #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,61
6
V trgovski verigi Hofer so napovedali, da bodo septembra uvajali nov zaposlitveni model, ki bo omogočal zaposlitev za poln delovni čas z dogovorjeno krajšo obveznostjo. Čeprav se za marsikaterega zaposlenega to sliši kot sanjska služba, pa v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) opozarjajo, da model dela v krajšem delovnem času ni primeren za slovenske razmere, saj socialne pravice, kot na primer pravica do pokojnine, temu niso prilagojene. Ob tem Generalni sekretar SDTS Ladi Rožič opozarja, da Hofer s takšnim modelom dela verjetno poskuša dobiti državno pomoč oziroma subvencijo, ki mu sicer ne bi pripadala.
Hofer je te dni napovedal, da uvaja nov zaposlitveni model, kar pomeni, da se bodo lahko zaposleni v prodaji in logistiki, ki so trenutno večinsko zaposleni za krajši delovni čas (povprečno za 30 ur na teden), po novem modelu Hofer (po)polni delovni čas zaposlili za polni delovni čas (40 ur na teden), kar jim bo omogočilo, da bodo povprečno deset ur tedensko prosti in ta čas lahko preživeli z družino ali ob drugih aktivnosti. Kot so še dodali, bodo zaposlenim po novem modelu pripadale vse pravice zaposlitve za polni delovni čas, pripadal jim bo tudi polni regres, ki je po navedbah Hoferja letos znašal 1.700 evrov.
V prvo testno fazo, ki se bo začela septembra in se bo predvidoma zaključila konec leta 2020, bodo vključeni zaposleni približno četrtine trgovin ter izbranega področja logistike. V tem času bodo ocenjevali vpliv novega modela in odzive zaposlenih ter tako prilagajali procese pilotne faze, ki se začenja leta 2021 in v katero se bodo lahko vključili preostali zaposleni s krajšim delovnim časom.
Komu in zakaj je ta sprememba pomembna?
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (STDS) se ob tem sprašujejo, komu in zakaj je ta sprememba pomembna. "SDTS je že v preteklosti opozarjal, da model dela v krajšem delovnem času ni primeren za slovenske razmere, saj socialne pravice, kot je pravica do pokojnine, temu niso prilagojene. Kot argument, ki naj bi opravičeval takšen model organizacije delovnega časa, smo vedno dobili pojasnilo, da so zato delavci bolje plačani," pojasnjuje Ladi Rožič, generalni sekretar SDTS. Ob tem poudarja, da model skrajšanega delovnega časa generira revne upokojence.
V Sindikatu zato opozarjajo na pasti Hoferjevega modela. "Iz predloženih tabel iz predstavitvenega materiala Hofer izhaja, da se bo delavcu v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s polnim delovnim časom urna postavka znižala. Ta pa je pogodbeno dogovorjen znesek osnovne plače deljen s pogodbeno dogovorjenim številom ur dela. Tabele, ki jih je posredoval trgovec, namreč kažejo, da se plača ne bo spremenila," problem z vidika socialne varnosti osvetljujejo Rožič.
Zakaj torej Hofer uvaja model?
V SDTS medtem menijo, da poskuša Hofer s to akcijo verjetno pridobiti državno pomoč oziroma subvencijo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije novega koronavirusa, ki od 1. julija delno subvencionira delo s skrajšanim delovnim časom. Ta ukrep je namreč na voljo le tistim delodajalcem in za tiste delavce, ki delajo polni delovni čas.
Iz Hoferjeve predstavitvene tabele ni mogoče ugotoviti, kakšna bo izpeljava tega ukrepa, pravi Rožič. "Delavci, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za 40 ur, imajo tudi pravico do plače ali nadomestila plače za polnih 40 ur. Dejstvo je, da imajo delavci, ki delajo v skrajšanem delovnem času, pravico do plače glede na dejansko opravljeno delo (število ur), za preostali del (število ur) pa pravico do nadomestila plače. Tega v tabeli ni ali pa računajo, da jim bodo za 30 opravljenih ur plačali sorazmerno manj," še poudarja generalni sekretar Ladi Rožič.
Kot še pravi, v sindikatu sam ukrep prehoda na polni delovni čas podpirajo v celoti, ampak ob upoštevanju vseh zakonskih pravic zaposlenih, in ne zgolj zaradi subvencije, ki gre delodajalcu iz tega naslova. "Torej pasti in nedorečenosti ali pa prikritih informacij je kar nekaj," še poudarja Rožič.
6