UČITELJICA LETA 2024

Finalistke za učiteljico leta: za večji ugled poklica, avtonomijo in odpravo ocen

Superfinalistke za naziv učiteljice leta 2024 so tokrat odgovarjale na vprašanja o tem, kaj bi spremenile v šolskem sistemu, o svojih posebnostih in za kaj se bodo zavzemale v prihodnje.
Fotografija: Še do konca meseca aprila lahko pomagate izbrati učiteljico leta. (Fotografija je simbolična) FOTO: Gettyimages
Odpri galerijo
Še do konca meseca aprila lahko pomagate izbrati učiteljico leta. (Fotografija je simbolična) FOTO: Gettyimages

Glasovanje za učiteljico leta 2024 je odprto še teden dni. Zmagovalka bo znana v začetku maja. Poleg tega, da bo prejela naziv učiteljica leta 2024, se bo uvrstila tudi na svetovni izbor učiteljev Global Teacher Prize prihodnje leto.

ADRIANA GABERŠČIK, Osnovna šola Miška Kranjca, Ljubljana: V tebi mora goreti, kar želiš dati drugim

Kaj je vaša posebnost pri poučevanju?

To je pa bolj vprašanje za moje učence in starše.

Ne vem, ali je to kakšna posebnost, ampak menim, da znam videti bistvo poučevanja, izkoristiti priložnosti, da poučujem o novih stvareh, tudi takih, ki niso v delovnih zvezkih, širiti pogled, predvsem pa opozarjati na vrednote, obenem pa to početi sproščeno, včasih tudi s humorjem, vendar z avtoriteto znanja in ljubezni ter pedagoškim erosom.

Domišljam si, da mi to vsaj večinoma uspeva.

Če bi lahko spremenili karkoli v šolskem sistemu, kaj bi naredili najprej?

Kot učiteljica v prvi triadi bi prav gotovo spremenila zakon, in sicer tisti člen, ki pravi, da otrok prvega in drugega razreda ne ponavlja, če tega starši ne želijo. Tu se popolnoma negirajo moja izobrazba in kompetence.

Kakšnemu otroku bi koristilo še eno leto za obnavljanje in utrjevanje snovi, za dozorevanje. Tako pa napreduje in neutrjena snov se vleče vso osnovno šolo. Z zgodnjim všolanjem otrok, kar je prinesla devetletka, bi morala obstajati ta možnost.

V starem sistemu osemletke je otrok v vrtcu obiskoval malo šolo. Če ni bil zrel, je pač hodil še eno leto v malo šolo in dozorel. Ko smo uvajali devetletko, je bilo rečeno, da bo prvi razred kot mala šola.

No, zdaj ni tako. Veliko je nepotrebnih stvari in učnih ur. Res je treba znati ločiti zrno od plev. Oh, še mnogo stvari bi spremenila, pa bi prišlo preveč besed.

ADRIANA GABERŠČIK, Osnovna šola Miška Kranjca, Ljubljana
ADRIANA GABERŠČIK, Osnovna šola Miška Kranjca, Ljubljana

Za kaj se boste zavzemali, če boste postali učiteljica leta 2024?

Bolj težko za kaj, saj nimam odločevalske moči. Kot navadna učiteljica nimam nobene besede. Ko se uvajajo kakšne novosti, se dostikrat sprašujem: »Ste vi sploh kdaj stopili v razred?«

Verjamem pa v lastni zgled, v lastno delo in trud, v zdravo kmečko pamet, da bom znala ne glede na vse reforme še vedno dati tisto najboljše in bistveno.

Mislim, da je to tisto, kar bi položila na srce vsaki učiteljici in učitelju – da je pedagoško delo vredno truda in da si za svoje dobro delo še kako nagrajen in poplačan, pa tudi izpolnjen v svojem življenju. V tebi mora goreti, kar želiš dati drugim. V to verjamem in mislim, da moj ogenj doseže ljudi.

SAŠA PUŠNAR DOBNIKAR, Ekonomska šola Ljubljana:  Znanje naših dijakov je in mora biti primerljivo z znanjem vrstnikov po svetu

Kaj je vaša posebnost pri poučevanju?

Na to bi zagotovo najbolje odgovorili moji dijaki. Ker sprašujete mene, menim, da je glavna posebnost ta, da znam poskrbeti za ustvarjalno, spodbudno in varno učno okolje, v katerem se dijaki sprostijo in vedo, da bo to ura v dnevu, ko bodo videni in slišani.

Mislim, da z uveljavljanjem formativnega spremljanja, s katerim res poskušam dijake aktivno vpeti v proces učenja, to tudi uresničujem.

Če bi lahko spremenili karkoli v šolskem sistemu, kaj bi naredili najprej?

Ves svet se zaveda pomena prenove šole in obstajajo različni pristopi in prakse, ki jih je treba poznati ter kritično upoštevati v našem šolstvu.

Tako se bolj zanesljivo približamo odgovoru na vprašanja, kaj v vzgoji in izobraževanju deluje in kaj ne. Pri tem sta odločilna razvoj in upoštevanje pedagogike.

Če kdaj, je zdaj šolsko polje po svetu zelo prepleteno in znanje naših dijakov je in mora biti primerljivo z znanjem vrstnikov po svetu.

Za kaj se boste zavzemali, če boste postali učiteljica leta 2024?

Zavzemala se bom za ugled našega poklica, da pokažem dobre plati tega poklica, ki ljudem ogromno da, v katerem je veliko ustvarjalne svobode, v katerem je velika možnost strokovnega razvoja in v katerem si lahko v eni osebi učitelj, motivator, animator, terapevt.

To je edini poklic, ki izobražuje za vse druge poklice, in že to je nekaj posebnega. Če postanem učiteljica leta 2024, dobim priložnost za strokovne in poklicne povezave z drugimi učitelji po svetu.

SAŠA PUŠNAR DOBNIKAR, Ekonomska šola Ljubljana
SAŠA PUŠNAR DOBNIKAR, Ekonomska šola Ljubljana

Naslavljamo enake in podobne teme, kot so učna okolja, varna digitalna podpora, formativno spremljanje, trajnostno razmišljanje, medkulturno sodelovanje in podobno.

Izkoristila bi jih za povečanje ugleda učiteljev kot internacionalnega poklica, v katerem se drug drugega podpiramo, da bi svoje delo in poslanstvo v prid prihodnjih generacij opravljali čim bolje.

SIMONA ŠARLAH, Osnovna šola Vojnik: Vsak je vreden spoštovanja, ne glede na to, kakšne številke stojijo v njihovi redovalnici – to poskušam dati otrokom

Kaj je vaša posebnost pri poučevanju?

Z otroki sem najraje sproščena. Rada se pogovarjam z njimi in jim prisluhnem. Poskušam najti njihova interesna področja in od tam izhajati pri podajanju učne snovi. Nisem za (preveč) prepovedi. Rada imam, da »pravila igre« določamo skupaj.

Če imajo občutek, da lahko sodelujejo pri postavljanju pravil, se jih bodo lažje in raje držali, tudi zato, ker bodo razumeli, zakaj so potrebna. Pri vsakem otroku poskušam najti njegovo močno področje in se potrudim, da je lahko uspešen.

Kar je pogosto zelo naporno in tudi ne vedno uspešno, ampak se mi zdi, da otroci ta trud zelo cenijo. Vsak je lahko dober vsaj na enem področju in redki so tisti, ki so odlični na vseh področjih.

Ocene jih ne definirajo, ne določajo, koliko so vredni. In to je tisto, kar jim poskušam dati: vsak je vreden spoštovanja, ne glede na to, kakšne številke stojijo v njihovi redovalnici.

Če bi lahko spremenili karkoli v šolskem sistemu, kaj bi naredili najprej?

Najraje bi odpravila ocene. Tako bi se prišlo do veljave znanje kot vrednota. Ampak za kaj takega naš sistem (še) ni zrel. Če ocenjevanje že mora biti, bi uvedla ocenjevanje prek projektnega dela, saj se je pri mojem delu to izkazalo za zelo učinkovito.

Uvedla bi tudi več samostojnega učenja v šoli in možnost večje izbirnosti oziroma prilagoditev programa interesu posameznikov. Absolutno pa bi med odločevalce o šolskem sistemu vključila več učiteljev praktikov, ki se z otroki vsakodnevno srečujejo in poznajo »stanje na terenu«.

SIMONA ŠARLAH, Osnovna šola Vojnik
SIMONA ŠARLAH, Osnovna šola Vojnik

Za kaj se boste zavzemali, če boste postali učiteljica leta 2024?

Želim si biti dobra promotorka učiteljskega poklica.

Prizadevala bi si promovirati tiste vrednote, za katere se nam pogosto zdi, da tonejo v pozabo: empatijo, spoštovanje, kulturen dialog, skrb za živali in soljudi. Menim, da imamo v Sloveniji ogromno odličnih in inovativnih učiteljev, prav je, da se opazi tudi njih.

Za učiteljico leta lahko do konca aprila glasujete na TEJ POVEZAVI!

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije