"Ne spomnim se, ko sem se zadnjič sprostil. Vsakič, ko poskušam prebrati knjigo ali gledati televizijo, razmišljam o tem, kaj vse še moram postoriti, ali pa moj seznam opravil utripa pred mojimi očmi. Počutim se krivega, ker vem, da bi lahko počistil stanovanje, šel v telovadnico ali kupil darilo za rojstni dan za mamo ali prijatelja," pričevanje 28-letnega Rhiâna povzema britanski BBC.
Fant je izgorel, gre za stanje fizične in čustvene izčrpanosti in to že v tej starosti. "Sem eden izmed mnogih v moji generaciji, ki trpi zaradi milenijskega izgorevanja," je ugotovil mladi Britanec.
"Moji možgani se nikoli ne ustavijo. Neprestano so na preži o stvareh, ki bi jih moral početi, vendar se ne morem prepričati. Trpim za anksioznostjo in depresijo, ta stres pa tudi že moti moje spanje," se je zaupal mladenič.
Po podatkih študije je v Veliki Britaniji pod stresom s katerim se ne znajo spopasti, kar 74 odstotkov milenijcev. Z milenijsko izgorelostjo, stanjem, ki zaenkrat še ni priznano kot zdravstveno, naj bi trpelo 49 odstotkov 18 do 24 letnikov, kar je največ v tej generaciji.
Milenijci so rojeni med letoma 1980 in 2000 in so generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe. Po podatkih OECD imajo sicer najnižjo povprečno plačo in najvišjo stopnjo brezposelnosti oziroma so večinoma prekarci.
Na voljo 24 ur na dan
Na dejstvo, da milenijci doživljajo posebno vrsto "izgorelosti," je nedavno nazaj opozorila 32-letna novinarka in kolumnistka Anne Helen Petersen. V zelo odmevnem članku How Millennials Became The Burnout Generation (Kako so milenijci postali generacija izgorelih), avtorica opozarja, da je meja med delom in življenjem za mnoge od njih tako zamegljena, da ni več ravnotežja. "Na voljo smo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, pa najsi bodo to službena elektronska sporočila, socialna sporočila ali pri iskanju ljubezni. Tudi na počitnicah se ne ustavi," je zapisala Anne Helen.
Paraliza običajnih opravkov
Eden od največjih znakov tega trpljenja je po njenem "paraliza opravkov" kar pomeni, da se manjši in običajni opravki, kot je odhod na banko in v trgovino ali vračilo spletnega naročila, zdijo nemogoči. Sicer se na seznam opravkov dodaja vedno nove in nove, ki pa se jih prelaga iz tedna v teden.
To ne pomeni, da je lena, saj pridno dela, kuha, načrtuje potovanja, odplačuje posojilo za študij in zapovrh še redno telovadi. "Ni mi všeč, da bi se v upočasnila," pravi. Toda ko pride do običajnega opravka, ga najraje prestavi. "Bolj kot sem poskušala ugotoviti vzroke te blokade, bolj so se začeli razkrivati dejanski parametri izgorelosti," je dodala Petersonova, ki meni, da je Izgorela zato, ker je se je prepričala, da mora ves čas delati.
Kaj je izgorelost?
Po besedah naše sogovornice, psihoterapevtke Eve Kokol je izgorelost "najpogostje povezana z osebnim perfektionizom, strogimi pričakovanji do sebe in globoko nezavedno dinamiko, da smo vredni sprejetosti in ljubezni šele takrat, ko smo izpolnili ta pričakovanja. Svoboda, ki smo jo dobili, da se lahko uresničimo kakor se želimo, je prinesla prekletstvo nenehne potrebe po optimizaciji sebe in svojega življenja...saj tja človeštvo hiti po vedno večjem, boljšem, hitrejšem," je za Žurnal24 pojasnila psihoanalitična prihoterapevtka.
"Bodi vsak dan boljša različica sebe"
Če slovenska psihoterapevtka dodaja, da je "biti individualen glavno merilo novodobnih generacij in je "razvijanje sebe v vedno „boljšo“ osebo - "Bodi vsak dan boljša različica sebe", moto milenijcev, britanska strokovnjakinja opozori, še na socialne medije.
Kot je dejala za BBC, socialni mediji s pritiskom, da je treba živeti kar se da najboljše, vse skupaj le še zaostrijo "Kar vodi v strah pred neuspehom in, nasprotno, strah pred uspehom. Britanska psihoterapevtka Beverley Hills je še dodala, da to težavo milenijcev povzročijo "prevelika pričakovanja staršev, službe in družbe."
"To je začaran krog"
"Zvečer si pogosto pošiljam opozorilna sporočila, ki me ob prihodu na delo pričakajo na vrhu mape "Sprejeto." To je moj način, kako ohraniti nadzor nad svojim spiralnim življenjem. Toda ko mi na koncu ne uspe, se občutek preobremenjenosti še povečuje. Potem zakopljem glavo v pesek, tako da mi ni treba razmišljati o vsem, česar ne počnem - in končam manj produktivno kot prej. To je začaran krog," je svojo stisko zelo nazorno opisal Rhian, ki je dodal, da se zaradi svojega odnosa do dela, družine in prijateljev ves čas počuti krivega in je tudi zato precej utrujen. "Žrtev je praviloma moje družabno življenje, kjer moram v zadnjem trenutku odpovedati zmenke in razočarati prijatelje. To vpliva na vsa področja mojega življenja in ne vidim izhoda," je dodal.
Pojdite po pomoč
V ekstremnih razmerah lahko tako stanje pripelje do hude do depresije ali samomorilnih misli, pravi britanska psihoterapevtka, ki poziva ljudi, da si poiščejo pomoč. Dejstvo je, da si ti ljudje velikokrat ne dovolijo priznati, da je nekaj narobe. "Zame je eden najtežjih delov milenijske izgorelosti nenehni občutek, da mi nikakor ni dovoljeno biti utrujen. Ne verjamem, da sem si zaslužil ali naredil dovolj, da bi moral biti izgorel. Vedno se primerjam s svojo mamo, ki je bila mati samohranilka, ki je delala dve ali tri službe hkrati, da bi vzgajala mene in moje brate in sestre," je svoje občutke opisal Rhian.
vanda.levstik@zurnal24
