Slovenska aplikacija za učenje branja kmalu v šole in na ameriški trg

“Dobil si nas ravno sredi lansiranja na slovenski trg,” v pogovoru za Forbes Slovenija pove soustanoviteljica in direktorica Hopalai Ursula Lavrenčič. Podjetje trenutno obvešča o dostopnosti aplikacije za učenje branja “KOBI v šoli”, ki so jo v zadnjem letu razvili za ministrstvo za izobraževanje, in skuša privabiti učitelje, da aplikacijo preizkusijo.

“Želimo, da se septembra z novim šolskim letom najde čim več učiteljev, ki bi premislili, kje lahko svoje učne procese podprejo s tem izdelkom,” pravi Lavrenčič.

Nova aplikacija za ameriški trg

To pa ni edini letošnji projekt za Hopalai.

Lani je podjetje prejelo investicijo slovenskega tehnološkega podjetja Outfit7 v višini okoli četrt milijona evrov. S to je podjetje financiralo razvoj nove aplikacije KOBI, ki jo bodo jeseni lansirali na ameriški in potencialno druge angleško govoreče trge.

Hopalai še vedno vodijo trije od štirih ustanoviteljev, ki so podjetje zagnali leta 2019. Poleg Lavrenčič, ki je po poklicu oblikovalka, sta kot solastnika pri projektu ostala tudi programer Marko Fornazarič in dizajner uporabniške izkušnje (UX) iz Nizozemske Auke Diederick Touwslager.

“V zadnjem letu so se stvari začele pozitivno odvijati. Začeli smo graditi izdelek od začetka, začeli smo graditi ekipo,” pove Lavrenčič. Lani so imeli le tri zaposlene, letos pa imajo pet redno zaposlenih, štiri honorarno zaposlene in še par zunanjih svetovalcev.

Kaj je KOBI?

KOBI je specializiran e-bralnik za učenje branja, ki je primeren tudi za disleksike oziroma otroke s težavami pri branju. Kot pravi Lavrenčič, je bila ena od motivacij za razvoj orodja tudi disleksija v družini. Aplikacija vsebuje vrsto tehnik in orodij, ki otroku lajšajo učenje branja. Od marca 2022, ko so lansirali različico 2.0, aplikacija vključuje tudi možnost ustvarjanja personaliziranih zgodb s pomočjo tehnologije umetne inteligence GPT-3, na kateri temelji znani klepetalnik ChatGPT.

Po navedbah podjetja se s težavami pri učenju branja spopada med 10 in 20 odstotkov vseh otrok. Če za vzorec vzamemo pet največjih evropskih gospodarstev, angleško govoreči trg in Latinsko Ameriko, je takšnih otrok okrog 31 milijonov. Pomoč tem otrokom pogosto pride prepozno, pravi podjetnica, mnogo orodij pa zahteva, da otrok že ima bralno predznanje. Sama je odkrila nekatere tehnike, ki delujejo in jih ni težko ponuditi otrokom, bodisi s strani starša ali učitelja.

“Iz teh postavk se nam je zdelo logično, da bi se dalo ustvariti digitalni produkt. Najprej smo razmišljali, če bi to moral biti produkt virtualne (VR) ali obogatene resničnosti (AR), mogoče celo tiskane knjige. A ker ima aplikacija kot digitalni produkt največji doseg, smo priložnost zaznali v tem,” je dejala Lavrenčič.

Prvotna aplikacija, ki so jo razvili pri Hopalai, je bila dostopna v slovenščini, angleščini, španščini in nizozemščini, a samo za operacijske sisteme Android. Nova aplikacija, ki so jo razvijali zadnje leto, po prejetju investicije Outfit7, bo dostopna le v slovenščini in angleščini, toda na obeh največjih operacijskih sistemih, Androidu in Applovem iOS-u.

Prva investicija

Hopalai je nastal pred petimi leti, a so ustanovitelji šele lani prvič poiskali zasebne investicije. V prvem krogu financiranja, ki ga je vodilo slovensko tehnološko podjetje Outfit7, je Hopalai marca prodal 18 odstotkov svojega podjetja in s tem zbral 270 tisoč evrov. Investicija podjetje vrednoti na 1,5 milijona evrov in po besedah Lavrenčič zadostuje za eno leto operacij.

Poleg Outfit7, ki je po podatkih portala Company Wall 13,6-odstotni lastnik, sta se krogu pridružila še dva manjša vlagatelja. To sta bila Tim Žagar s podjetjem 3UIDL in Martin Šifrer, direktor poslovanja pri davčno-svetovalnem podjetju Protokorp. Lavrenčič ima še vedno v lasti nekaj manj kot tretjino podjetja, Fornazarič in Touwslager pa vsak po četrtino, je razvidno iz podatkov.

Trije ustanovitelji so leta 2022 prvič videli, da bi imela aplikacija za pomoč otrokom z bralnimi težavami večji potencial od knjig in drugih tovrstnih izdelkov. Toda razvoj zahteva čas in denar, zato so se začeli zanimati za financiranje zasebnega kapitala. Obenem so tistega leta opustili dopolnilne dejavnosti, s katerimi so se dotlej ustvarjali prihodke, prejeli pa so še zadnjo tranšo spodbud za zagon inovativnih podjetij P2, ki jih podeljuje Slovenski podjetniški sklad.

Pot do zasebnega kapitala

Takrat so poiskali svetovalca, da vidijo, če je njihovo podjetje sploh primerno za zasebni kapital. Lavrenčič se je oktobra 2022 odpravila zbirati sredstva, Hopalai pa je konec marca lani sklenil prvi krog financiranja.

“Vedela sem, da bi potrebovali pol milijona evrov kapitala, a sem tudi ugotovila, da te vsote ne bom zbrala,” pravi Lavrenčič.

“Nato smo znižali vrednotenje podjetja. Outfit je bil pripravljen vložiti in voditi rundo, a niso želeli biti edini vlagatelj. Več vlagateljev je bilo zainteresiranih, a ne čisto prepričanih, in mislim, da bi lahko zbrala tudi do 350 tisoč evrov. A sem se odločila, da ne bom višala valuacije; več kot 20 odstotkov tudi ni pametno prodati v prvem krogu financiranja. Nato sem vzela samo tiste tri vlagatelje, za katere se mi je zdelo, da sovpadajo z našo kulturo.”

Pogodba z ministrstvom

Naložba Outfit7 je omogočila, da je Hopalai lani decembra sklenil pogodbo z ministrstvom za izobraževanje o uporabi aplikacije KOBI v slovenskih osnovnih šolah. Podjetje je za ministrstvo razvilo posebno aplikacijo KOBI v šoli, ki je že na voljo za preizkus učiteljem prve triade. Hopalai je verzijo za iOS lansiral marca, za Android pa v začetku aprila.

Pogodba bo podjetju prinesla 340 tisoč evrov, vključno z DDV. Država denar črpa iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Skupaj z investicijo Outfit7 je tako start up, ki ima sedež v Primorskem tehnološkem parku v Novi Gorici, v zadnjem letu zbral okrog 610 tisoč evrov. S tem je Lavrenčič presegla zastavljeni cilj pol milijona evrov zbranih sredstev.

Za šolski sistem je ministrstvo kupilo pavšalno licenco. “Učitelj pride s svojo avtentikacijo in mi mu avtomatsko ustvarimo uporabniški račun. Učitelj nato doda bralne profile otrok, otrokom pa priskrbi QR kode, s katerimi lahko dostopajo do svojih profilov,” pojasni Lavrenčič. Obstaja tudi možnost tiskanja vsebin ali pošiljanja pdf-jev za delo doma, saj nimajo vse slovenske osnovne šole tablic. Nekatere nimajo niti ene.

Pogodba za Hopalai prinaša dve prednosti. Prva je večja kredibilnost, saj je s tem sodelovanjem kvaliteta njihovega izdelka potrjena. Druga prednost pa je finančna “zaletna steza,” kot pravi Lavrenčič, ki pride s triletno pogodbo.

Obenem se iz uporabe aplikacije v učilnici lahko podjetje veliko uči. “Morali smo se tudi prilagoditi, saj takšna pogodba zahteva ne samo razvoj samega digitalnega produkta, ampak cel paket dejavnosti, ki gradijo zmogljivosti. Treba je na primer izobraziti učiteljske kadre, da bodo znali uporabljati tehnologijo.”

Štiri tisoč učiteljev in 60 tisoč učencev

Z licenco bo KOBI na voljo vsem slovenskim šolarjem prve triade, ne samo tistim s težavami pri branju. Lavrenčič navaja, da je v Sloveniji okrog 10 tisoč otrok, ki imajo tovrstne težave. Medtem pa posamezna generacija šteje okrog 20 tisoč otrok, zato je ciljna skupina aplikacije 60 tisoč študentov. Čeprav so pri Hopalai gradivo pripravili za prvo triado, lahko aplikacijo po besedah Lavrenčič uporabljajo tudi učenci v četrtem, petem, šestem razredu.

Dostop do aplikacije bodo imeli vsi osnovnošolski učitelji v Sloveniji. Pri Hopalai ocenjujejo, da bi aplikacija lahko koristila okrog štiri tisoč učiteljem pri vsakdanjem delu, kar vključuje vse razredne učitelje prve triade in strokovno pomoč, kot so specialni pedagogi.

“Pismenost upada in je resnično problem. Dejstvo je, da če otroci ne berejo oziroma če berejo manj, bodo slabše brali. Za ministrstvo je to torej eden od ukrepov, skozi katerega bodo opazovali, ali lahko digitalni format z določeno mero igričarstva otroke spodbudi. Mi smo jim pripravili tudi nadzorno ploščo, na kateri lahko spremljajo uporabo po različnih regijah. S svojimi preverjanji tako lahko vidijo, če spodbujanje k več branja v različnih formatih vodi v boljše rezultate bralne pismenosti,” pravi Lavrenčič.

Zasebna uporaba aplikacije – na primer za starše otrok z disleksijo – je plačljiva. Mesečna naročnina znaša 11,99 evrov na mesec, 29 na tri mesece in 94 evrov na leto.

“Najlepše bi bilo, če bi otrok, ki mu je učiteljica dodelila neka bralna gradiva, lahko poskeniral QR kodo tudi z domačim telefonom in bral doma. Torej da ne bi bila aplikacija plačljiva niti za starše, kar bi zmanjšalo ekonomske razlike med otroci,” meni Lavrenčič.

Ameriški trg

Drugo prelomnico Hopalai pričakuje oktobra, ko načrtujejo lansiranje aplikacije KOBI v ZDA. Za lansiranje preko luže namesto v Evropi so se odločili med drugim zaradi jezikovne razdrobljenosti evropskega trga. Bo aplikacijo sploh moč najti v trgovinah z aplikacijami App Store in Google Play v evropskih državah? Načeloma ne, pravi Lavrenčič, razen če podjetje v tem prepozna potencial. Na voljo bo le v angleščini in slovenščini.

“Izkazalo se je, da imaš lahko aplikacijo v trgovini v Nemčiji, ampak to za tistih nekaj 10 naročnin nima nekega smisla. Če ne delaš aktivno za tisti trg, je majhna verjetnost, da se bo kaj prodalo.”

Nova aplikacija za ameriški trg je dostopna tudi uporabnikom iPhonov, ki uporabljajo operacijski sistem iOS. Do zdaj je imel Hopalai le različico za Android, saj v času razvoja niso imeli kapacitet, da bi naredili verzijo tudi za iOS. Lani so se nato ponovno lotili pisanja kode, ki bo delovala na obeh operacijskih sistemih.

Pogled v prihodnost

Hopalai je lani kljub pomembnim premikom posloval z največjo izgubo doslej in ustvaril najmanj prihodkov od leta ustanovitve dalje. Prihodki od prodaje so znašali 32 tisoč evrov, kar je pol manj kot leto prej. Izgube je bilo za 26 tisoč evrov, medtem ko so dve leti prej poslovali s skromnim dobičkom.

Lavrenčič to pripisuje dejstvu, da so se v letu 2022 odločili posvetiti aplikaciji KOBI, zato so opustili druge vire prihodkov. “V 2023 imamo v bistvu še večjo izgubo, ki jo bomo porazdelili po naslednjih letih. Smo namreč razvijali aplikacijo, ki je prišla na trg šele v letošnjem letu,” pove direktorica.

Podjetje ima veliko ciljev. Kratkoročno želijo doseči globalni trg in čim več slovenskih učiteljev privabiti k aplikaciji. “Da ne postane to še ena pogodba, ki jo je ministrstvo z nekom podpisalo, pa od nje nič ni bilo. To bi bilo najbolj grozno,” pravi Lavrenčič.

Bolj dolgoročno pa ustanoviteljica vidi dve potencialni strategiji. Prva so velike pogodbe z ministrstvi, za katere bi Hopalai ustvaril prilagojeno različico za lokalni jezik. Druga strategija pa je naslavljanje potrošnikov neposredno (B2C), kjer so se odločili za angleško govoreče trge, torej ZDA, Združeno kraljestvo, Avstralija in Nova Zelandija.

Strategija naslednjih rund financiranja se bo oblikovala poleti. Kot pravi Lavrenčič, je trg dovolj velik, izdelkov pa premalo.