Vladajoči vztrajajo: prepoved plinskih kotlov po novem letu

Energetski zakon, ki je bil prvič sprejet leta 1999, zdaj pa so ga poslanci drugič spremenili, je zadnje mesece sprožil veliko nemira v politiki in javnosti. Najprej je negodovanje povzročila določba, ki bi prepovedala vgradnjo novih kurilnih naprav na lesna goriva v strnjenih naseljih.

Lesna goriva so za Slovence še vedno pomemben energent, po nekaterih podatkih se z njimi ogreva polovica gospodinjstev. Zaradi razburjenja v javnosti je vlada določbo umaknila; po dopolnilu, sprejetem na matičnem odboru Državnega zbora (DZ), te določbe ni več v zakonu.

Prepoved novih plinskih kotlov

Koalicija pa je vztrajala z namero o omejevanju rabe plina. Predlog zakona določa, da vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja prihodnje leto.

“Glavna razloga za to sta zeleni prehod in energetska kriza leta 2022, do katere je prišlo ravno ali pa tudi zato, ker je gospodarska in ogrevalna politika Evrope temeljila na poceni zemeljskem plinu iz Rusije,” je dejala predsednica odbora DZ za infrastrukturo Nataša Avšič Bogovič iz vrst Svobode.

Spomnila je, da je prejšnja vlada uvedla prepoved uporabe kotlov za lahko kurilno olje, po tem vzoru zdaj prihaja prepoved vgrajevanja plinskih kotlov.

Vlada je potezo pojasnjevala s trditvijo, da bo ogrevanje na zemeljski plin čez nekaj let dražje in da želi zato prebivalstvo zaščititi. Z letom 2027 se namreč tako imenovana shema trgovanja z emisijami (ETS), ki zdaj velja za področje proizvodnje elektrike in industrije, širi tudi na področje stavb.

Avšič Bogovič je danes ponovila tudi navedbe predstavnikov vlade na odboru za infrastrukturo, da “zakon v ničemer ne posega v obstoječe kurilne naprave ali v obstoječe pravice.” Prepoved bo veljala za vgradnjo novih plinskih kotlov.

Poskus NSi obsojen na neuspeh

Opozicijska NSi je sicer za današnjo, tretjo obravnavo predloga zakona predlagala dopolnilo, da bi bila še naprej dovoljena vgradnja kotla, ki je pripravljen na obratovanje z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini iz plinovodnega omrežja. 

Državna sekretarka Tina Seršen je v uvodni izjavi nasprotovala temu predlogu in ga označila za “dimno zaveso”.

“Obnovljivih plinov v omrežju ni in jih še dolgo ne bo oziroma še dolgo ne bodo imeli prevladujočega deleža. Kotlov za ogrevanje na vodik pa sploh ni. Amandma bi torej pomenil neizpolnitev zavez, ki so bile dane, izgubo nepovratnih sredstev EU iz načrta okrevanje in odpornost in vsebinski odstop od zastavljenega cilja,” je dejala.

Spomnila je, da je tudi podnebni svet pred dnevi zavzel jasno stališče v podporo zakonu: “Da povzamem argumente: zemeljski plin je fosilno gorivo, ki poganja podnebne spremembe. Slovenija je geostrateško izpostavljena zaradi uvoza tega vira, zemeljski plin je že zdaj dražji kot obnovljive alternative, v prihodnje bo pa še bolj.”

Postopno omejevanje

Občine bodo lahko nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih lokalnih energetskih konceptih načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe.

Pogoji za podaljšanje koncesij za distribucijo plina v predlogu ostajajo nespremenjeni, je pa z dopolnilom dodano, da se lahko koncesije podaljšajo večkrat za opredeljeno obdobje.

Opozicija in predstavniki plinske industrije so v preteklih mesecih močno nasprotovali tej spremembi, češ da gre za preveč rigidne posege. “Strašiti ljudi, da bodo kar čez noč ostali brez ogrevanja, je preprosto nesprejemljivo,” je dejala Seršen.

Poudarila je, da nekatere koncesije potečejo šele čez desetletja, zadnja v letu 2054. “Ob poteku bo občina imela možnost, da preveri, ali obstajajo kakšne alternative, če ne, se bo podaljšalo.”

Sonce kot največji potencial

Ker bo alternativa ogrevanju na plin ogrevanje na elektriko – število toplotnih črpalk po izračunih elektrodistribucij strmo narašča –, je razprava pri tem predlogu tekla o ceni električne energije, o še vedno rastočem deležu zavrnjenih soglasij za priklop sončnih elektrarn na omrežje, o bodočem energetskem miksu proizvodnje elektrike.

Seršen je v tej razpravi povedala, da se kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov za Slovenijo kaže kot neka “bolj pametna in dolgoročno sprejemljivejša odločitev” (alternativa v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu je plinski scenarij), da pa bo tudi v tem potrebna gradnja plinskih enot za rezervo.

Dejala je, da jedrske elektrarne ne bo še 15 ali 20 let – uradna časovnica Gen energije govori o 15 letih –, v vmesnem času pa se lahko po mnenju Seršen povečani uvozni odvisnosti izognemo zgolj s povečevanjem instalacij sončnih elektrarn.

Na pomislek poslanca SDS Zvonka Černača, da ministrstvo prevelik poudarek daje dvema viroma, soncu in vetru, je dejala: “Sonce je naš največji naravni potencial in se z njim lahko popolnoma preskrbimo, vso oskrbo gospodinjstev. Celo več, upam si napovedati, da bomo proizvedli več elektrike iz sonca, kot ga naši gospodinjci porabijo v roku nekaj let. Potenciala za izrabo sončne energije imamo za pet Slovenij, tako da ne vem, zakaj bi se tega sramovali. (…) Sonce je tisto, ki je naša naravna danost, ne hidro in nekaj drugega.”

Četrtina ostaja v vrsti za soglasje

Poslanec SDS Franc Rosec je opozoril na problematiko zavrnjenih vlog za sončne elektrarne, s čimer je po mnenju nekaterih kršeno načelo enakih možnosti, je dejal. Nedavno smo pisali, da je bila lani zavrnjena vsaka četrta vloga.

“Nekateri lahko pridejo do teh spodbud in investirajo, nekateri pa ne morejo in niti ne vedo, kdaj bodo lahko, ker noben nič ne ve,” je opozoril.

Seršen je dejala, da je z druge strani gledano še vedno tri četrt vlog odobrenih.

“Tisti, ki se jim vloga zavrne, pa imajo neko perspektivo, možnost priključevanja čez nekaj let, ko bomo prenovili in izvedli dodatna vlaganja v distribucijsko omrežje. Hkrati imajo pa ti isti tudi možnost, da se priključijo v kakšno skupnostno elektrarno.”

Kaj dela tujina

Janez Žakelj iz NSi je v razpravi dejal, da naj bi Francija že sprejela prepoved vgradnje plinskih kotlov, a jo je lani umaknila zaradi skrbi za ranljive skupine na podeželju. Velika Britanija naj bi datum prepovedi z leta 2026 premaknila na 2035.

Seršen je opozorila, da je Francija plinske kotle v novogradnjah prepovedala že z letom 2022. Časovni zamik, o katerem je govoril poslanec, se nanaša na prepoved v obstoječih stavbah. Kot je dejala Seršen, slovenska zakonodaja ne gre v ničemer dlje, kot so to storile druge članice. “Celo manj ambiciozen je,” je dejala.