Film Barbie je v lanskem letu rušil rekorde po mnogih državah po svetu – tudi v Sloveniji –, delno pa je zaobšel Italijo. Čeprav je tudi tam dosegel zavidanja vredne številke ogledov, je bil v naši zahodni sosedi lani najbolj gledan domači film. In kaj je uspešnicama skupno? Tudi film C'è ancora domani (Še vedno obstaja jutri) je režirala ženska, prav tako pa ruši rekorde. Je namreč najdobičkonosnejši italijanski film vseh časov, pod katerega se je podpisala ženska.
Filmska uspešnica Barbie je nedvomno zaznamovala filmsko sceno preteklega leta. Ne nazadnje gre za najdobičkonosnejši film leta, ob tem pa tudi najdobičkonosnejši film vseh časov izpod rok ženske.
Trend velikih uspehov se je širil po mnogih državah. Med njimi je vsekakor tudi Italija, a dve največji filmski uspešnici lanskega leta – tako Barbie kot Oppenheimer – je v naši zahodni sosedi prehitel domači film C’è ancora domani (Še vedno obstaja jutri).
Film Paole Cortellesi je v blagajne italijanskih kinematografov do konca marca prinesel zavidljivih 37 milijonov evrov dobička. Poleg tega, da gre za najuspešnejši film lanskega leta v Italiji, je tudi najdobičkonosnejši italijanski film vseh časov, ki ga je režirala ženska. “Nihče ni mogel predvideti, kakšen val naklonjenosti občinstva bo požel ta film,” je Cortellesi dejala za BBC.
Zgodba govori o ženski, ki je žrtev fizičnega in čustvenega nasilja svojega moža. Film predstavlja zgodbo glavne junakinje Delie, sicer gospodinje in matere, ki živi v času povojnega Rima, ko so Italijanke prvič dobile volilno pravico.
Film odpira tudi problematiko femicidov. Italijanske statistike namreč navajajo, da kar polovico vseh umorjenih Italijank ubijejo njihovi partnerji. V času izida filma je v Italiji izbruhnilo tudi gibanje množičnih protestov zaradi smrti 22-letne študentke, ki naj bi jo umoril njen nekdanji fant, kar je še dodatno podkrepilo momentum filma.
Čeprav film v prvo vrsto postavlja inferiorno vlogo žensk in nasilje njihovih partnerjev, je bilo kar 45 odstotkov gledalcev moških. “To ni bil nikoli mišljen kot film proti Italijanom, temveč kot povabilo k delitvi in skupni hoji po isti življenjski poti. /…/ Mislim, da so se zaradi tona filma in načina, kako so bili prikazani vsi različni liki, moški dejansko poistovetili z ženskimi liki. To sem lahko opazila tudi po njihovem odzivu med filmom,” je še dejala Corstellesi za BBC.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!