Razvili električni motor, ki je prepričal Slovensko vojsko

Mariborsko podjetje RTC (Razvojno-tehnološki center) je od leta 2017 razvijalo električno verzijo terenskega vzdržljivostnega (hard enduro) motorja, ki bi bil primeren tako za vojaško kot civilno rabo. Plod razvoja je električni motor strix, ki ga lani ustanovljeno istoimensko podjetje zdaj predstavlja vojskam zveze Nato, medtem ko je Slovenska vojska že prejela prve primerke.

Lanska pogodba z ministrstvom za obrambo je poskrbela, da je Strix že v svojem prvem letu obstoja posloval v zelenem, kar je za start up neobičajno. Podjetje ima ambiciozne načrte za letošnje in prihodnje leto, med njimi zagon serijske proizvodnje v Mariboru, zaposlovanje novih kadrov, povečanje letnih prihodkov in posvečanje več pozornosti tudi civilnemu trgu.

“S prvo pilotno serijo enajstih motorjev smo uskladili proizvodni proces. Zdaj že pripravljamo proizvodne kapacitete za nekaj tisoč kosov letno. Prva serija do konca tega leta bo 250 motorjev, od katerih so praktično vsi že rezervirani za vojaško uporabo in izvoz,” je za Forbes Slovenija povedal direktor in ustanovitelj Strixa Sašo Emin, ki je obenem direktor in največji delničar v podjetju RTC.

Kako se je začelo

Strix je v 95-odstotni lasti matičnega podjetja RTC, v okviru katerega je potekal razvoj motorja. Emin pravi, da so v RTC prvič prišli v stik z motorji na električni pogon okrog leta 2008. Ideja za električni hard enduro motor se je porodila leta 2011. Ekipa se je odločila narediti električno verzijo, a le ob pogoju, da bo boljša od primerljivih bencinskih motorjev.

“Zato se je razvoj razvlekel na kar nekaj let, saj cenovno razpoložljiva tehnologija takrat še ni bila zrela za takšne ekstreme,” pojasni Emin.

Resni namenski razvoj na motorju se je začel leta 2017. Po besedah direktorja so od takrat v projekt Strix vložili več kot štiri milijone evrov sredstev. “Glavno investicijo pa šele začenjamo in je nekajkratnik te številke.”

Del zgodnjih investicij je prišel iz nepovratnih sredstev, ki so omogočila prvi razvoj baterije, manjši delež od investitorjev, večino pa so predstavljala lastna sredstva, pravi Emin.

“Prehod na industrializacijo nas je prisilil, da se povežemo s partnerji, ki so razumeli vizijo in potencial izdelka ter trud, ki je bil v takšen produkt vložen. Moram reči, da je slovenski in tudi mednarodni prostor zelo zadržan ob takšnih investicijah. Včasih je težje zagotoviti potrebna finančna sredstva kot pa razviti visokotehnološki produkt,” dodaja.

Podjetje STRiX e-Motors je bilo ustanovljeno februarja lani. Tri mesece pozneje so našli prvega zgodnjega vlagatelja in partnerja v podjetju Leokom iz Ribnice.

Sodelovanje z MORS

V prvem letu poslovanja je Strix ustvaril 220 tisoč evrov prihodkov in dobiček v višini 3.800 evrov.

Večino lanskih prihodkov predstavlja pogodba z ministrstvom za obrambo (MORS). Ministrstvo je za potrebe Slovenske vojske od podjetja kupilo šest namenskih motorjev s pripadajočimi polnilci in dodatno opremo. Pogodba z ministrstvom je podjetju lani prinesla 212 tisoč evrov.

Letos so v okviru iste pogodbe po podatkih Erarja prejeli še 14 tisoč evrov. “Gre za še zadnjo izpolnitev zahtev iz pogodbe, ko smo dostavili tudi homologacijske papirje za prejete motorje, na podlagi katerih lahko registrirajo motorje,” nam je razložil Emin.

Sodelovanje je steklo leta 2022. Takrat je Strix predstavljal svoj motor na mednarodnem vojaškem sejmu v Parizu, kjer so jih opazili predstavniki slovenskega obrambnega ministrstva. Ti so jih povabili na predstavitev motorja, Strix pa jim je omogočil primerjalni preizkus električnega in bencinskega motorja.

Po besedah Emina je MORS izvedel tudi raziskavo trga, ki je pokazala, da je strix edini električni enduro motor, ki je primeren za vojaško uporabo. Do podobnih ugotovitev naj bi prihajale tudi druge obrambne sile Nata, pravi.

Koliko stane motor?

Cena za električni motor strix v prosti prodaji znaša 15.820 evrov in DDV. Pri vojaški verziji je cena odvisna od specializirane opreme, ki si jo zaželi naročnik. To lahko vključuje specialne nosilce za opremo, hitro polnjenje, dodatne baterije, snežno gosenico s smučko za vožnjo po snegu itd. Cena za takšen motor se giblje med 20 in 30 tisoč evri, lahko tudi več.

“Do zdaj nista imeli niti dve enoti enakih želja, saj imajo posamezne vojske znotraj Nata svoje vizije in že ustaljene tehnike uporabe takšnih vozil,” pravi direktor podjetja. Strix trenutno predstavlja motor v tujini, opravijo tudi do šest predstavitev mesečno. A kot pravi Emin, so testi in predstavitve podvržene tajnosti, zato še ne more razkriti, katere države oziroma vojske se zanimajo za nakup. Februarja so motor predstavili delegaciji estonskega obrambnega ministrstva na obisku v Sloveniji.

Motor je primeren za vojaško uporabo zaradi nekaterih lastnosti, kot so tišina, nizek termalni odtis, hitro zamenljiva baterija, moč, vodoodpornost, nizko vzdrževanje in hitro polnjenje s sistemom CCS (Combined Charging System). A večina teh lastnosti je uporabnih tudi pri civilni uporabi, ki se ji bodo v podjetju začeli bolj posvečati v drugi polovici leta.

Veliki načrti

Strix si letos obeta prihodke v višini štirih milijonov evrov, ki jih bodo skušali doseči z vzpostavitvijo serijske proizvodnje v domačem Mariboru z okolico. Tam naj bi potekalo 90 odstotkov sestave motorjev in izdelave komponent.

“Pri tako obsežnih projektih se v prvih letih o dobičku ne moremo pogovarjati, saj smo še vedno v fazi finančnega investiranja. Pričakujemo krepko lepšo sliko že v 2025,” pravi Emin.

Polna serijska proizvodnja naj bi stekla v prvem četrtletju prihodnjega leta. Načrtovana zmogljivost polne proizvodnje je 10 tisoč kosov na leto. Pri podjetju načrtujejo tudi, da bodo zaposlili 45 novih ljudi. Denar za te naložbe so po besedah Emina “praktično že zagotovili”, a direktor podrobnosti za zdaj ne razkriva.

Potreba po motorjih za vojaško rabo obstaja že dolgo časa. Harley Davidson je že pred 80 leti razvijal motorje za izključno vojaško uporabo. Strix pa v industrijo vstopa ravno v času, ko evropske vojske mrzlično povečujejo svoje obrambne izdatke zaradi vojne v Ukrajini. Ta je februarja vstopila v tretje leto.

“Posledice so zelo hude in države se zdaj zavedajo, kakšne lastne obrambne sposobnosti imajo in kakšne potrebujejo. Zavedajo se pomembnosti investiranja v obrambno industrijo,” meni Emin.