Prve setve motovilca

Avgusta lahko prvič posejemo motovilec. Tej setvi bodo sledile še mnoge do konca septembra, v presledkih dveh tednov. Posejanega zdaj bomo uživali jeseni. Ker so avgustovske temperature še visoke, sončni žarki močni, motovilec pa je rastlina hladnega dne, ima marsikdo s prvo setvijo težave.

Kaj moramo narediti, da bo jesenska bera bogata?

Najprej poskrbimo za seme. To bolje kali, če je starejše. Ja, popolnoma drugače kot pri drugih rastlinah. Torej, če ste letos spomladi pobrali seme svojega motovilca, ga raje shranite za prihodnje leto. Pomagate pa si lahko tudi tako, da ga za nekaj dni položite v hladilnik ali za en dan v zamrzovalnik. Tako bo preživelo obdobje nizkih temperatur, ki mu omogočajo boljše kaljenje.

Pravilno pripravimo tla. Prst plitko zrahljamo in ne gnojimo s hlevskim gnojem. Sama dodam le tanko plast komposta. Pred setvijo dobro zalijemo.

Izberemo delno senčno lego. Da ublažimo vročino, sejemo na gredice, ki so v delni senci ali pod višje rastline, denimo ob visok fižol, ob kumare, papriko in paradižnik.

Dobri predhodniki in sosedi. Marsikatera vrtnina je v tem času že zaključila svoje poslanstvo in smo jo pobrali. Za njimi lahko posejemo motovilec. Sama ga posejem v vznožje kumar, kjer sem pobrala zgodnje zelje in glavnati ohrovt, ter na rob grede s paradižnikom, kjer je rasel por.

Dodatna zaščita pred visokimi temperaturami. Posevek pokrijemo z vejami ali časopisnim papirjem. Preko te odeje položimo še vrtnarsko kopreno. Tako bo seme vsaj malo obvarovano visokih temperatur in pregrete prsti. Redno zalivamo, seveda tako, da odstranimo kopreno. Ko rastline vzklijejo, zaščito odstranimo.

Za setev izkoristimo prostor med rastlinami paradižnika in paprike. Med njihovimi stebli je, če se držimo priporočil za sajenje, toliko prostora, da lahko v vrstice brez težav sejemo. Ker so v tem času paprike in paradižniki košati, bodo motovilcu zagotovili blagodejno senco. Med rastlinami lahko sejemo motovilec tudi v kupčke. Preprosto odgrnemo zastirko za velikost dlani, zrahljamo prst in posejemo osem do deset semen.

Naberite njivsko preslico

Na marsikaterem vrtu je njivska preslica obravnavana kot nadležen plevel. Namesto da se jezimo, raje izkoristimo njene čudovite lastnosti. Rastlina namreč vsebuje silicijeve spojine (kremenčeve kisline), ki v tkivih opravljajo pomembno funkcijo, saj jih krepijo. Čim krepkejša so tkiva, tem lažje se rastline branijo pred boleznimi in škodljivci.

Njivska preslica ima značilno rast, tako da je ne moremo zgrešiti, pazimo le, da je ne zamenjamo s strupeno močvirsko preslico.

Kako ju ločimo?

Njivska preslica ima najnižji člen vejice daljši od nožnice, med robovi vej pa so globoke brazde. Močvirska preslica pa ima najnižji člen veje krajši od nožnice, med robovi vej pa so plitve brazde. Zobčki nožnice so široko belo obrobljeni.

Poletni avgustovski poganjki njivske preslice so še posebej bogati s silicijem. Biodinamiki priporočajo, da preslico nabiramo na dan za plod, ko je koncentracija kremena v rastlini že visoka. Rastline naberemo in posušimo na senčnem in zračnem mestu. Nato jih shranimo v papirnate ali bombažne vrečke v suhem in temnem prostoru. Suho zel uporabimo v pripravkih za zatiranje glivičnih obolenj, kot so pepelaste plesni (radičeva, pesna, grahova, paradižnikova pepelovka, pepelovka paprike in bučnic), pegavosti (črna listna pegavost paradižnika, črna listna pegavost endivije, črna listna pegavost kapusnic, korenjev listni ožig, listna pegavost, pesna listna pegavost, listna pegavost zelene, okrogla listna pegavost paradižnika, listna pegavost peteršilja) in padavice sadik, delujejo pa tudi na zmanjšanje števila uši ali rdečih pajkov.

Zastirka iz preslice pomaga odganjati polže.

Čaj iz njivske preslice 

20 g suhe njivske preslice prelijemo z 2 l hladne vode. Pustimo, da zavre, in kuhamo še eno uro. Čaj precedimo in z nerazredčeno tekočino škropimo po rastlinah in tleh pod njimi zgodaj spomladi. Vrtnine, ki so občutljive na napade glivic, denimo paradižnik, kumare, bučke, krompir, škropimo s čajem iz njivske preslice po vsakem obilnem in dolgotrajnem deževju. Še bolje bo, če škropimo redno, enkrat na teden. Če so rastline že napadene, jih škropimo s presličnim čajem več dni zapored. Ta količina čaja naj bi zadoščala za 100 m² zasajenega vrta.

Držimo se odmerkov in ne škropimo prepogosto, saj premočne koncentracije in prepogosta uporaba pripravkov iz njivske preslice škoduje strukturi tal.

Navadni tolščak - zelenjava ali plevel

Vemo, da je plevel izmišljena beseda. Poimenuje vse rastline, ki rastejo tam, kjer si jih ne želimo. Torej je tudi lep šipek, ki se vrašča v skrbno rezano klekovo živo mejo, za nekatere plevel, za nekatere pa nepričakovan dar narave. Enako je s pleveli na vrtu. Ker so zelenjavne gredice namenjene rastlinam, ki jih sami sejemo in sadimo, so rastline, ki zrastejo na praznem prostoru med vrtninami, nezaželene gostje. Še posebej tam, kjer ne poskrbimo za zastirko, je pletje nikoli dokončana zgodba. Ja, narava ve, da morajo biti tla pokrita, zaščitena pred zunanjimi dejavniki, zato gole prostorčke na gredah prerastejo divje rastline in jih zaščitijo. Nekatere so tako bujne, da bi, če jih ne bi krotili, zadušile nežne in razvajene gojene vrste. Veliko vrst pa je, poleg tega da zaščitijo tla, tudi drugače zelo koristnih. Tako z močnimi koreninami dvigujejo minerale iz globin v višje sloje tal, kjer jih lahko potem izkoristijo gojene rastline. Ker so bogate z minerali, jih lahko uporabimo za pripravo tekočih gnojil. In ne nazadnje, mnoge so užitne. Pa ne samo to, divje rastoče rastline vsebujejo veliko več mineralov, vitaminov in drugih bioaktivnih snovi kot gojene rastline. Zato poglejte na plevel malo drugače. Najprej poskrbite za zastirko, če pa se tu in tam najde kak vsiljivec, ga uporabite.

Navadni tolščak ali portulak je že ena izmed takih rastlin. Ker se prav zdaj bujno razrašča po rodovitnih gredicah, ji namenjam nekaj stavkov. Pred dvema desetletjema sem na potepanju po Nemčiji v vrtičkarski trgovini zasledila seme navadnega tolščaka. Ja, ponekod prodajajo seme, ker rastline v naravi ni več, pri nas, kjer imamo tako bogato floro, da se marsikateri tujec sprehaja po naravi z odprtimi usti, pa se obnašamo mačehovsko.

!!galerija!!

Na mojem vrtu raste tolščak ob robovih gred in na potkah. Na gredicah ga skorajda ni, ker so pokrite s slojem pirine slame. Sekanci, ki pokrivajo potke, pa so, kot kaže, klonili pod močjo portulaka in ga spustili na plano. Lepa je ta po tleh plazeča rastlina. Mesnata stebla se razraščajo na vse strani in nosijo množico prav tako mesnatih majhnih listkov. Sama ga uporabim svežega, narezanega na večje kose, kot dodatek obloženem kruhku ali na solati. Na dva centimetra narezane poganjke velikokrat pripravim kot prilogo. Na hitro jih podušim na malo oljčnega olja, le minutko ali dve, na koncu dodam sesekljan česen, premešam in počakam, da zadiši, in priloga je gotova. Lahko jo priložite h krompirju, polenti, ali vmešate v ajdovo ali proseno kašo. Ohlajeno pa sama še malo začinim z oljčnim oljem in limoninim sokom in pojems kosom rženega kruha.

Ognjičevi cvetovi za čaj in kuhanje

Vrt v tem času žari zaradi njegovih rumenih in oranžnih cvetov. Na eni rastlini boste opazili hkrati suhe cvetove, ki jih lahko naberete za seme, še vedno pa odganjajo novi popki. Seme vsako leto poberem in shranim v papirnate vrečke, čeprav se ognjič razmnožuje na vrtu kar sam. S pridom uporabim tudi cvetove. Potrgam cele koške, nato pa obtrgam rumene jezičaste cvetove. Posušim jih v senci in suhe shranim v kozarčke. Suhe cvetne lističe uporabljam za čaj ali pa jih med kuhanjem vmešam v riž ali proseno kašo, da obarvajo jed.

Nekaj cvetov takoj po nabiranju namočim v oljčno olje, ki ga uporabljam za nego kože. Majhen kozarček napolnim do dveh tretjin s cvetovi in zalijem z oljčnim oljem vse do vrha kozarca. Postavim za 40 dni na sonce, potem pa precedim in shranim na temnem v dobro zaprti steklenički z majhnim ustjem (za lažje doziranje).