Slovenija zaznamuje 30. obletnico ustanovitve ESS - organa, ki po splošnem prepričanju pomembno prispeva h krepitvi socialne pravičnosti in socialnega miru ter je ključen za socialno-ekonomski razvoj. Obletnica Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) mineva v senci krize socialnega dialoga, saj ESS že mesece ne deluje. Socialni partnerji sicer upajo, da bo vnovič zaživel maja.
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je bil ustanovljen 25. aprila 1994, formalno podobo pa je dobil s sklenitvijo dogovora o politiki plač v gospodarstvu. Z njim je država dobila osrednji organ tripartitnega sodelovanja države, sindikatov in delodajalcev.
Področja delovanja ESS so sklepanje socialnega sporazuma, socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, problemi zaposlovanja in delovnih razmerij, sistem kolektivnega dogovarjanja, cene in davki, ekonomski sistem in ekonomska politika, pravna varnost, sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope, soupravljanje delavcev, sindikalne pravice in svoboščine ter druge zadeve, ki se nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev.
Na splošno velja, da je ESS bistveno prispeval k uspešni implementaciji ekonomskih in socialnih reform v procesu tranzicije, prav tako je bil pomemben dejavnik v procesu vključevanja v EU in v mednarodni ekonomski prostor. Prispeval je h krepitvi socialne pravičnosti in socialnega miru, ki sta ključna za socialno-ekonomski razvoj države.
V okviru ESS je bilo skupaj podpisanih pet socialnih sporazumov, ki so s ciljem doseči stabilnost in socialni mir v državi opredeljevali temeljne zaveze in usmeritve vseh treh strani. Zadnji, sklenjen za obdobje 2015-2016, se je sicer obdržal manj kot leto dni.
Svet se je nato znašel v krizi
Svet se je odtlej znašel v hudi krizi. Do prve resnejše blokade je prišlo maja 2021, ko je bil na čelu vlade Janez Janša. ESS so z argumentom, da vlada sistematično krši pravila o njegovem delovanju, protestno zapustili sindikati. Najresnejši očitek je bil podoben kot nekaj let prej, in sicer, da ministrski zbor sprejema ali predlaga sprejetje predpisov s področja ESS brez predhodne vsebinske obravnave in usklajevanja socialnih partnerjev.
Socialni partnerji so za mizo vnovič sedli s prihodom vlade Roberta Goloba, in sicer julija 2022, a tudi tedaj socialni dialog ni stekel po načrtih. ESS so namreč julija lani zapustili delodajalci. Tudi njihova stran je kot razlog za blokado organa navajala vladne kršitve pravil ESS, med drugim sprejemanje zakonskih predlogov mimo ESS. Tripartitni socialni dialog je vse odtlej zamrznjen.
Sindikalna, delodajalska in vladna stran so se sicer na sestanku pri premierju ta teden dogovorile za pripravo protokola o sodelovanju, ko bo ta podpisan, pa naj bi ESS vnovič zasedal. Cilj ministra za delo Luke Mesca je, da bi se to zgodilo v maju. Med pomembnejšimi temami, ki čakajo socialne partnerje, je izpostavil pokojninsko in davčno reformo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje