Zakaj vaše podjetje nujno potrebuje okrevanje po nesreči (Disaster Recovery)?

featured image

Tako kot v življenju, je tudi v poslu treba v vsakem trenutku biti pripravljen na nepredvidljive dogodke, ki lahko močno omejijo ali celo povsem prekinejo poslovanje. V času digitalne dobe, ko se poslovanje v vse večji meri prenaša v oblak, je zato še toliko bolj pomembno, da imajo podjetja za tovrstne potencialne dogodke pripravljen načrt čimprejšnje obnove poslovanja.

7. maja, 2024 13.34

Da bi bila ažurna in ves čas na tekočem z dogajanjem v svoji panogi, morajo biti sodobna podjetja v pogonu 24 ur na dan 7 dni v tednu. Poleg tega je nujno, da ves čas sproti zbirajo tudi čim več podatkov, statistik in analitik za vzdrževanje in izboljšanje svojega poslovanja. V digitalni dobi se vse več teh informacij shranjuje v oblakih, in ker gre za pomembne dokumente, ki vključujejo tudi občutljive podatke o strankah, je nujno, da imajo podjetja pripravljen načrt za okrevanje po nesreči (Disaster Recovery).

Kaj sploh je okrevanje po nesreči (Disaster Recovery)?

Okrevanje po nesreči je načrt obnove poslovnih operacij in infrastrukture, ki ga podjetje razvije za potencialne primere izrednih dogodkov ali katastrof. Ti dogodki lahko vključujejo naravne nesreče, kot so potresi, poplave, požari, pa tudi tehnične okvare, hekerski ali teroristični napadi in druge nepredvidljive situacije.

Foto: Profimedia

Glavni cilj okrevanja po nesreči je podjetjem omogočiti, da tudi, če in ko pride do izrednih okoliščin, čim hitreje obnovijo svoje ključne funkcije in sisteme ter poslujejo dalje. Načrt običajno vključuje postopke, tehnologije in politike za varno shranjevanje in obnovitev podatkov, aplikacij ter drugih pomembnih virov, ki so potrebni za delovanje podjetja.

Vsak dober načrt okrevanja po katastrofi mora zajemati oceno tveganja (prepoznavanje potencialnih nevarnosti in oceno njihovega vpliva na poslovanje), podroben načrt obnove, ki vključuje postopke, odgovornosti in komunikacijske strategije v primeru katastrofe, redno varnostno kopiranje podatkov na varnih lokacijah, pa tudi rezervno delovno okolje, kjer lahko podjetje v primeru katastrofe posluje dalje. Načrt je treba glede na spremembe v podjetju in splošni napredek tudi redno testirati ter po potrebi obnavljati in posodabljati.

Zakaj vaše podjetje potrebuje načrt obnove po nesreči v oblaku?

Selitev v oblak je eden najpomembnejših ukrepov digitalne transformacije, ki sodobnim podjetjem omogoča, da ostanejo konkurenčna na trgu. Gre za koncept, ki omogoča shranjevanje, upravljanje in obdelavo podatkov na oddaljenih strežnikih prek interneta. Gre za enega najučinkovitejših načinov upravljanja digitalnih sredstev podjetja, a žal tudi oblak ni imun za nesreče.

Skorajda nemogoče je sicer napovedati, kdaj (če sploh) bo podjetje, ki posluje v oblaku, potrebovalo okrevanje po nesreči, pomembno pa je, da ste pripravljeni na tovrsten scenarij. Le tako boste namreč lahko v oblak shranili največjo dragocenost podjetja – podatke – in mirno spali, zavedajoč se, da imate pripravljen hiter in podroben načrt obnove po različnih oblikah in vrstah nesreč.

Foto: Profimedia

Učinkovit načrt okrevanja po nesreči je torej ključnega pomena za zagotavljanje poslovne kontinuitete in zmanjšanje tveganja izgube podatkov ter prekinitve poslovanja v primeru izrednih dogodkov. Še posebej pomembno je to pri poslovanju v oblaku. Nesreče, ki prekinejo storitve ali povzročijo izgubo podatkov, se namreč lahko zgodijo kjer koli in kadar koli, brez opozorila. Že izpad omrežja ali rahel potres lahko povzročita ogromno škodo. Z robustnimi in dobro preizkušenimi strategijami obnove lahko podjetja v takih primerih pomembno zmanjšajo vpliv tovrstnih motenj na poslovanje, hitreje okrevajo in čim prej nadaljujejo vsaj z osnovnim poslovanjem.

Na katere vrste nesreč bi morala biti pripravljena podjetja, ki poslujejo v oblaku?

Strokovnjaki razlikujejo tri glavne kategorije nesreč, ki praviloma prizadenejo poslovanje v oblaku:

Naravne nesreče, kot so poplave ali potresi, so sicer redke, a se dogajajo. Če katastrofa prizadene območje, kjer je strežnik, ki gosti vaše storitve v oblaku, lahko to prekine poslovanje in v takem primeru je poslovanje treba obnoviti.
Tehnične nesreče so morda najbolj očitna vrsta katastrofe in zajemajo vse, kar bi lahko šlo narobe s tehnologijo v oblaku. To lahko vključuje izpad električne energije, izgubo omrežne povezave itd.
Človeške napake pa so večinoma nesreče, do katerih pride med uporabo storitev v oblaku. So precej pogoste, v to kategorijo pa med drugim spada nenamerna napačna konfiguracija ali celo zlonamerni dostop tretjih oseb do storitev v oblaku.

Foto: Profimedia

Še pred pripravo načrta po katastrofi je pametno jasno opredeliti odgovornosti tako gostitelja kot gosta v oblaku. Ponudniki oblačnih storitev so na primer odgovorni za vse, nad čimer imajo neposredni nadzor. To vključuje odpornost splošne infrastukture, kot so strojna in programska oprema, omrežje in objekti. Podjetja kot stranke pa so običajno odgovorna za področja, kot so konfiguracija oblaka, varne varnostne kopije podatkov, arhitektura delovne obremenitve in razpoložljivost.

Kako poteka okrevanje po nesreči v oblaku?

Okrevanje po nesreči v oblaku je občutljiv proces, pri katerem je treba razumeti zlasti metodologijo obnove. Eden najlažjih, najcenejših in najhitrejših načinov okrevanja je vsekakor varnostno kopiranje podatkov. Uporablja se predvsem za blažitev regionalno pogojenih nesreč, kot so naravne nesreče s podvajanjem podatkov in njihovim shranjevanjem na geografsko drugi lokaciji.

Precej učinkovita metoda je lahko tudi tako imenovana pilotna luč (Pilot Light), pri kateri podjetje kopira le minimalne in osnovne storitve, ki jih potrebuje za delovanje. To pomeni, da je treba replicirati le majhen del IT-strukture, da lahko zagotovite minimalno funkcionalno zamenjavo v primeru katastrofe.

Pri obnovi po katastrofi se uporablja tudi toplo stanje pripravljenosti (Warm Standby). Gre za pristop, pri katerem je pomanjšana različica vašega popolnoma delujočega okolja in glavnega strežnika na voljo (in se izvaja) na ločeni lokaciji oziroma na drugem strežniku. To pomeni, da lahko vaše podjetje v primeru katastrofe še vedno uporablja različico spletnega mesta, ki ima sedež v drugi regiji, ki je katastrofa ni prizadela.

Najdražja, a tudi najbolj celovita rešitev za regionalne katastrofe, pa je namestitev na več lokalcijah. Vključuje namreč izvajanje celotne delovne obremenitve hkrati v več regijah. Te regije je mogoče aktivno uporabljati ali jih imeti v pripravljenosti, če bi slučajno prišlo do katastrofe v drugi regiji.

Foto: Profimedia

Kakšne so prednosti okrevanja po nesreči v oblaku?

Če podjetje uporabi oblak za obnovo po nesreči, mu podatkov ni treba hraniti na varnostnih kopijah na nadzorni plošči ali fizičnih zunanjih diskih, temveč lahko storitve (in s tem tudi podatke) razširi oziroma shrani na več strežnikov na različnih geografskih lokacijah, kar v bistvu zagotavlja popolno zaščito pred lokalnimi naravnimi nesrečami.

Druga prednost oblaka pri okrevanju po katastrofi za podjetja je dejstvo, da lahko del odgovornosti preložite na ponudnika oblačnih storitev. Kot smo že omenili, je ponudnik oblaka namreč odgovoren za osnovno odpornost infrastrukture oblaka proti katastrofam, zato se tako podjetju kot stranki ni treba ukvarjati s tem.

Obnova po katastrofi v oblaku je tudi stroškovno izjemno učinkovita. Ker ponudniki storitev v oblaku zaračunavajo samo storitve, ki jih uporabljate, lahko vaše podjetje izbira, katere storitve želi od ponudnika. To vodi do velikega znižanja stroškov s povečanjem personalizacije paketa, ki ga plačuje vaše podjetje.

Foto: Profimedia

Zaščito pomembnih podatkov podjetja zaupajte strokovnjakom

Okrevanje po katastrofi v oblaku je torej praviloma veliko hitrejše od lokalnega okrevanja in precej manj kompleksno. Storitve za okrevanje po katastrofi je namreč mogoče enostavno testirati, tako da si lahko vaše podjetje zagotovi brezhiben načrt za okrevanje in obnovo. Prisotnost v oblaku prav tako zmanjša delovno obremenitev vašega podjetja, saj se operativno breme v bistvu prenese na zunanje izvajalce. Poleg tega so storitve v oblaku pomembna priložnost za avtomatizacijo, zmanjšanje človeških napak in izboljšanje časa obnovitve storitve.

Zato nikar ne odlašajte: že danes poskrbite, da bodo pomembni podatki zaščiteni z oblačno rešitvijo in si zagotovite poslovno kontinuiteto s pomočjo zanesljive, prilagojene, stroškovno učinkovite rešitve za obnovo po nesreči. Po pomoč se velja obrniti na Mainstream, največjega ponudnika inovativnih rešitev v oblaku in svetovalnih storitev v Jugovzhodni Evropi, ki se lahko pohvali z več kot 15 leti bogatih izkušenj na področju ‘cloud’ tehnologije, za vsako stranko pa razvijejo ter zagotavljajo primerne rešitve v oblaku.

Mainstreamovi strokovnjaki za oblak bodo tesno sodelovali z vašo IT-ekipo in vam zagotovili podporo v vseh fazah izgradnje in vzdrževanja prilagojene rešitve za obnovo po nesrečah (Disaster Recovery). Skupaj z vami bodo opredelili kritične poslovne procese, aplikacije, ciljno časovno okrevanje (Recovery Time Objective) in ciljno točko okrevanja (Recovery Point Objective) in izvedli analizo obstoječe tehnologije, analizo stroškov in koristi (cost-benefit) ter analizo potencialnih tveganj.

Poleg tega lahko strokovnjaki pri Mainstreamu oblikujejo arhitekturo za obnovo po nesrečah ter implementirajo in preizkušajo dogovorjeno rešitev v oblaku, po implementaciji pa prevzamejo odgovornost za upravljanje, nadzor in nenehno izboljševanje vaše rešitve za obnovo po nesrečah (Disaster Recovery). Dogovorite se za brezplačen posvet TUKAJ in zaupajte srce svojega podjetja strokovnjakom za oblačne storitve, ki vam lahko zagotovijo varnost ter podporo za kar najboljši izkoristek poslovanja v oblaku.